Predsednik vlade Janez Janša se bo danes in v petek v Bruslju udeležil zasedanja Evropskega sveta, na katerem bodo voditelji držav in vlad članic EU razpravljali o prihodnjem evropskem proračunu, visokih cenah energije, konkurenčnosti gospodarstva, podpori Ukrajini, migracijah in širitvi Unije. Ena najzahtevnejših tem bo predlog 1.620 milijard evrov vrednega proračuna za obdobje 2028–2034.
Evropski svet je pred začetkom dvodnevnega srečanja sporočil, da se bodo voditelji zaradi vse večje geopolitične negotovosti osredotočili predvsem na gospodarstvo in ukrepe za izboljšanje evropske konkurenčnosti. Posebna pozornost bo namenjena cenam energije, ki pomembno vplivajo na evropska podjetja in gospodinjstva.
Na dnevnem redu bodo tudi nadaljnja podpora Ukrajini, z Rusijo povezani hibridni napadi v Evropi, migracije, širitev EU, notranje reforme Unije in razmere na Bližnjem vzhodu.
Irsko predsedstvo predlaga 1.620 milijard evrov
Irsko predsedstvo Svetu EU je pred vrhom predstavilo kompromisni predlog prihodnjega večletnega finančnega okvira. Proračun v višini 1.620 milijard evrov bi bil za osem odstotkov oziroma 141 milijard evrov nižji od prvotnega predloga Evropske komisije, vendar še vedno za okoli 30 odstotkov večji od sedanjega sedemletnega proračuna.
Predlagani znesek predstavlja približno 1,16 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU. Če se izloči odplačevanje skupnega evropskega dolga, nastalega med pandemijo, bi delež znašal okoli 1,05 odstotka.
Irsko predsedstvo poudarja, da predlog išče ravnotežje med novimi prednostnimi nalogami, kot so konkurenčnost, raziskave, inovacije, varnost in obramba, ter tradicionalnimi evropskimi politikami na področju kmetijstva in kohezije.
Za programe, povezane s konkurenčnostjo, naj bi bilo v tekočih cenah namenjenih več kot 400 milijard evrov. Predlog obenem ohranja pomemben del sredstev za skupno kmetijsko politiko ter razvoj držav in regij, ki zaostajajo za evropskim povprečjem.
Slovenija želi zaščititi kohezijo in kmetijstvo
Slovenija se v pogajanjih zavzema za uravnotežen evropski proračun, ki bo omogočil odzivanje na nove varnostne in gospodarske izzive, vendar ne na račun kohezijske in kmetijske politike.
Janez Janša se je v začetku oktobra skupaj z voditelji še 16 držav pridružil skupnemu pozivu, naj kmetijstvo in kohezija ostaneta med osrednjimi prednostnimi nalogami prihodnjega evropskega proračuna.
Premier je že septembra po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo poudaril, da mora prihodnji proračun upoštevati interese držav članic in hkrati Uniji zagotoviti dovolj sredstev za odziv na gospodarske, varnostne in geopolitične izzive.
Slovenija med drugim zagovarja stališče, da novi evropski prihodki ne smejo pomeniti zgolj preusmerjanja denarja iz nacionalnih proračunov ter da predlagane rešitve ne smejo nesorazmerno prizadeti manj razvitih članic.
Za sprejetje potrebno soglasje vseh članic
Irsko predsedstvo predlaga tudi nove vire evropskih prihodkov, ki bi lahko prinesli približno 55 milijard evrov na leto. Med možnimi viri so del prihodkov od prodaje emisijskih kuponov, carine in prispevki velikih podjetij, vendar med članicami o teh predlogih še ni soglasja.
Večletni finančni okvir mora potrditi vseh 27 držav članic, zato dokončnega dogovora na sedanjem vrhu še ni pričakovati. Voditelji želijo pogajanja kljub temu končati do konca letošnjega leta, da bi se lahko novi programi nemoteno začeli izvajati leta 2028.
