Cene osnovnih živilskih izdelkov se po evropskih mestih precej razlikujejo, razkriva najnovejši indeks živil raziskovalnega oddelka Deutsche Bank, ki temelji na podatkih platforme Numbeo. V raziskavi, ki ne upošteva kupne moči prebivalstva, je Ženeva izstopala kot najdražje mesto v Evropi – in tudi na svetu – glede stroškov za tipično nakupovalno košarico. Na drugem koncu lestvice sta se med najcenejšimi znašli Budimpešta in Varšava.
Indeks živil, kot ga objavlja Deutsche Bank v okviru poročila Mapping the World’s Prices, določa New York kot referenčno točko z vrednostjo 100. Ženeva je edino evropsko mesto, ki jo je presegla, z indeksom 106. To pomeni, da je nakupovalna košarica v švicarskem mestu šest odstotkov dražja kot v New Yorku. Tako bi potrošnik za izdelke, ki v ZDA stanejo 100 evrov, v Ženevi odštel 106 evrov.
Zürich, drugo švicarsko mesto, zaseda drugo mesto v Evropi z indeksom 103. Obe mesti sta edini v Evropi, ki presegata referenčno raven ameriške prestolnice.
Med evropskimi mesti z visokimi stroški so tudi Oslo (78), Pariz (71) in Luksemburg (66), ki prav tako izstopajo po višjih cenah vsakdanjih živil, kot so mleko, jajca, kruh, sadje in meso.
Cenovno srednji razred: London, Milano in Ljubljana
V srednji cenovni razred – z indeksom med 51 in 63 – spada več evropskih prestolnic in večjih mest. Med njimi so Dunaj (63), København (63), Helsinki (63), Milano (62), London (62), Bruselj (61), Frankfurt (58), Dublin (58), Amsterdam (58), München (58) ter Stockholm (58). Tudi slovenska prestolnica Ljubljana se uvršča v to skupino z indeksom 51,0, kar pomeni, da so osnovna živila v povprečju skoraj za polovico cenejša kot v New Yorku.
Na državni ravni ima Slovenija po podatkih Numbea za leto 2025 indeks 51,6, kar jo uvršča v srednji razred držav po Evropi. V regionalni skupini južnoevropskih držav pa se uvršča na tretje mesto – za Italijo in Malto.
Kljub temu lahko med mesti znotraj iste države nastanejo precejšnje razlike. Tako je v Združenem kraljestvu indeks za London 62, v Birminghamu pa le 51.
Najugodnejša nakupovalna košarica v Budimpešti in Varšavi
Na dnu lestvice se z najnižjim indeksom – 37 – nahajata madžarska in poljska prestolnica, Budimpešta in Varšava. To pomeni, da je tam tipična nakupovalna košarica kar 63 odstotkov cenejša kot v New Yorku.
V nižji cenovni razred sodijo tudi Istanbul (39), Praga (42), Lizbona (44), Atene (46), Madrid (46), Barcelona (49), Rim (51) in Berlin (55). Tudi Rim in Berlin se v primerjavi z vodilnimi mesti uvrščata med ugodnejše izbire za nakup vsakdanjih živil.
Na svetovni ravni ima najnižji indeks Kairo z oceno 20, kar pomeni, da so osnovna živila tam petkrat cenejša kot v New Yorku.
Primerjava med največjimi evropskimi gospodarstvi: Pariz najdražji, Madrid najcenejši
Med glavnimi mesti petih največjih evropskih gospodarstev je Pariz najdražji z indeksom 71, sledi mu London z 62, Berlin z 55, Rim z 51 in Madrid z 46.
V praksi to pomeni, da je košarica živil, ki v Parizu stane 71 evrov, v Madridu ocenjena na le 46 evrov – kar predstavlja razliko 54 odstotkov. Pariz je tudi za 39 odstotkov dražji od Rima in za 29 odstotkov od Berlina. Razlika med Parizom in Londonom je manjša, znaša pa 15 odstotkov.
Podatki iz Numbea za julij 2025 kažejo, da je skupna vrednost nakupovalne košarice v Parizu 107,20 evra. London sledi z 89,54 evra, Berlin z 82,10 evra, Rim s 79,60 evra, medtem ko je Madrid najugodnejši z 72,70 evra.
Numbeo sicer objavlja cene v evrih, vendar zaradi metode uteževanja in pomanjkanja informacij o konkretnih količinah izdelkov podatkov ni mogoče neposredno primerjati z indeksom Deutsche Bank.
Foto: Portal24/AI
