V Sloveniji poteka ena najbolj intenzivnih sezon cepljenja proti gripi v zadnjih letih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je v sezoni 2025/2026 doslej cepilo več kot 140.000 prebivalcev, kar predstavlja 6,6 odstotka vseh. Izstopa tudi primerjava z minulimi leti – že zdaj je cepljenih približno 15.000 ljudi več kot v celotni sezoni 2024/2025, hkrati pa presežena celotna udeležba preteklih treh sezon.
Največje zanimanje tradicionalno beležijo med starejšimi od 70 let, kjer je precepljenost že pri dobrih 20 odstotkih. Med prebivalci, starimi od 60 do 69 let, je cepljenih več kot 12 odstotkov. Cepljenje je brezplačno za vse prebivalce in priporočeno za vsakogar, starejšega od 6 mesecev.
Pri NIJZ so potrdili, da je bilo izvajalcem cepljenja že razdeljenih 170.000 odmerkov, kolikor jih je bilo naročenih za to sezono. Na voljo je še približno 30.000 odmerkov. Zaradi povečanega zanimanja je NIJZ pristopil k dodatnim nabavam. „Dobavo dodatnih 20.000 odmerkov cepiva proti gripi pričakujemo v sredini decembra,“ so dodali.
NIJZ poudarja, da se gripa letos v Sloveniji še ni začela množično širiti, posamezni primeri pa se že pojavljajo. Evropske države večinoma poročajo o omejenem kroženju, medtem ko zgodnje širjenje beležijo v Veliki Britaniji, Španiji in na Norveškem.
Cepljenje se je po vsej državi začelo 20. oktobra. Po navedbah epidemiologov je cepljenje najprimernejše opraviti pred začetkom sezone, saj telo za tvorbo zaščitnih protiteles potrebuje približno 14 dni.
Komu zdravstvena stroka cepljenje najbolj priporoča
NIJZ poudarja, da je cepljenje proti gripi priporočeno vsem prebivalcem, še posebej pa skupinam z večjim tveganjem za težji potek bolezni. Med njimi so starejši odrasli, kronični bolniki, osebe z izrazito povečano telesno težo, majhni otroci in nosečnice.
„Cepljenje proti gripi je brezplačno za vse prebivalce,“ so navedli na NIJZ-ju in dodali, da sodi med ključne ukrepe za zmanjšanje tveganja za zaplete, kot so pljučnice ali poslabšanje obstoječih zdravstvenih težav.
Strokovnjaki poudarjajo, da ima bolezen pri ranljivih skupinah pogosto težji potek. Po okužbi se znaki običajno pojavijo v 1–3 dneh, med najpogostejšimi pa so visoka temperatura, izčrpanost, glavobol, bolečine v mišicah in suh kašelj. Kašelj lahko vztraja več tednov.
Cepljenje v nosečnosti in pri otrocih
Cepljenje proti gripi je eno od treh cepljenj, ki se priporočajo nosečnicam. „Cepljenje je varno v vseh obdobjih nosečnosti,“ poudarjajo na NIJZ-ju. Po njihovih navedbah zaščitna protitelesa preidejo prek posteljice na plod in otroka ščitijo v prvih mesecih življenja, ko je najranljivejši in še ne sme biti cepljen.
Priporočilo velja tudi za majhne otroke, zlasti za starostno skupino od 6 mesecev do 2 let. Manjši otroci gripo prebolevajo težje, hkrati pa so zaradi pogostih stikov v vrtcih pomemben dejavnik širjenja okužb v širši skupnosti.
Cepljenje kroničnih bolnikov in zaposlenih v zdravstvu
Pri kroničnih bolnikih gripa pogosto povzroči poslabšanje osnovne bolezni ali dodatne zaplete. NIJZ poudarja, da cepljenje dokazano zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in smrt pri ljudeh s kroničnimi boleznimi. Posebej priporočljivo je tudi cepljenje zdravstvenih delavcev, ki so zaradi stikov z bolniki bolj izpostavljeni tveganju okužbe in prenosu virusa.
Strokovna opozorila pred jesensko-zimsko sezono okužb
Epidemiologi opozarjajo, da cepljenje ostaja najučinkovitejše orodje za preprečevanje težjega poteka gripe. Na območni enoti NIJZ v Mariboru strokovnjaki poudarjajo, da je pred sezono okužb dihal ključna tako cepljenost kot upoštevanje osnovnih zaščitnih ukrepov.
„Prava sezona gripe se pri nas še ni začela,“ so navedli, vendar pozivajo, naj se prebivalci zaščitijo pravočasno, še preden pride do večjega porasta primerov v zimskih mesecih.
Foto: Freepik
