Ruski predsednik Vladimir Putin je zaseg ruske ekspedicijske ladje Professor Molchanov na norveškem otočju Svalbard označil za “državni terorizem”. Ladja je bila zaustavljena na podlagi odločitve norveškega sodišča, ki je ugodilo zahtevi ukrajinskega Naftogaza za izvršitev 4,22 milijarde dolarjev vredne arbitražne odločbe zaradi ruskega zasega premoženja na Krimu. Norveška poudarja, da gre za pravni spor in ne za politično odločitev vlade.
Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je okrožno sodišče Nord-Troms in Senja zaseg ladje odredilo 31. avgusta. Plovilo je trenutno v Barentsburgu, ruskem rudarskem naselju na Svalbardu, po sodni odredbi pa ne sme zapustiti pristanišča.
Guverner Svalbarda mora zagotoviti, da ladja ne bo izplula. Za potnike in člane posadke skrbijo norveške oblasti.
Professor Molchanov je v lasti Ruske federacije, uporablja pa se za komercialna ekspedicijska križarjenja, tudi med ruskim Murmanskom in Svalbardom.
Putin: Ugrabljajo civilna plovila
Putin je zaseg ladje povezal z napadi na rusko trgovsko in civilno infrastrukturo ter opozorili Ukrajine glede nevarnosti civilnih poletov skozi ruski zračni prostor.
“Priča smo ugrabitvam civilnih plovil in napadom na trgovske ladje, zdaj pa slišimo tudi grožnje z napadom na civilna letala,” je dejal ruski predsednik.
“To je seveda manifestacija državnega terorizma. Takšna dejanja nedvomno otežujejo dvostranska mirovna pogajanja,” je dodal Putin.
Ruski veleposlanik na Norveškem je zaseg označil za politično motiviran ukrep in kršitev mednarodnega prava. Rusija napoveduje, da bo odločitev izpodbijala po pravni poti, od norveških oblasti pa zahteva takojšnjo izpustitev plovila.
Norveška stran zavrača rusko razlago dogodka. Poudarja, da je bil zaseg izveden na podlagi odločbe neodvisnega sodišča v sporu med Naftogazom in Rusko federacijo, ne pa na podlagi političnega ukaza norveške vlade.
Spor izvira iz ruske priključitve Krima
Naftogaz je pravne postopke proti Rusiji začel zaradi premoženja, ki ga je izgubil po ruski priključitvi Krima leta 2014. Ukrajinsko energetsko podjetje trdi, da je Rusija nezakonito razlastila njegova sredstva na polotoku.
Mednarodno arbitražno sodišče v Haagu je aprila 2023 odločilo, da mora Rusija Naftogazu in drugim družbam v skupini plačati odškodnino. Vrednost obveznosti je skupaj z obrestmi in pravnimi stroški narasla na približno 4,22 milijarde dolarjev.
Rusija odločbe ni izvršila, zato je Naftogaz začel iskati rusko državno premoženje v tujini, iz katerega bi bilo mogoče izterjati prisojeno odškodnino.
Arbitražna odločba je bila pred zasegom plovila priznana kot izvršljiva tudi na Norveškem. To je Naftogazu omogočilo, da je pri norveškem sodišču zahteval začasno zavarovanje ruskega premoženja.
Zaseg ladje še ne pomeni, da je plovilo že prešlo v last Naftogaza ali da bo nemudoma prod prodano. Gre za ukrep, s katerim je sodišče preprečilo, da bi Rusija ladjo odpeljala, dokler se postopek izvršbe ne nadaljuje.
Naftogaz napoveduje nove postopke po svetu
Vršilec dolžnosti izvršnega direktorja Naftogaza Sergej Fedorenko je odločitev norveškega sodišča označil za pomemben korak pri izvrševanju arbitražne sodbe.
“Rusija se ne more izogniti odgovornosti zgolj s tem, da noče izvršiti mednarodne arbitražne odločbe,” je dejal Fedorenko.
Napovedal je, da bo Naftogaz rusko premoženje iskal tudi v drugih državah, dokler odškodnina ne bo v celoti poravnana.
“Še naprej bomo iskali rusko premoženje po svetu, dokler ne bo izplačana odškodnina, prisojena Naftogazu in drugim podjetjem v naši skupini,” je poudaril.
Naftogaz izvršilne postopke vodi v več državah, med drugim v ZDA, Franciji, Združenem kraljestvu in na Finskem. Ponekod je bilo rusko premoženje že zamrznjeno, Moskva pa postopke izpodbija in trdi, da posegajo v njeno državno imuniteto.
Primer je še posebej občutljiv zaradi položaja Svalbarda. Otočje je pod norveško suverenostjo, vendar imajo države podpisnice Svalbardske pogodbe, med njimi Rusija, pravico do gospodarske dejavnosti na njem. Rusija v Barentsburgu že desetletja ohranja rudarsko in civilno navzočnost.
