Rekordno vroče poletje je bilo v 854 evropskih mestih povezano z ocenjenimi 50.391 prezgodnjimi smrtmi, ugotavlja nova raziskava. Avtorji približno 32.600 oziroma skoraj dve tretjini teh smrti pripisujejo dodatni vročini, povezani s podnebnimi spremembami, ki jih povzroča človek. Ob tem poudarjajo, da gre za statistične ocene in ne za neposredno preštete primere iz mrliških listov.
Raziskovalci z londonskega Imperial Collegea in Londonske šole za higieno in tropsko medicino so analizirali temperature ter že ugotovljene povezave med vročino in umrljivostjo v 854 evropskih mestih. Zajeto območje predstavlja približno 40 odstotkov evropskega prebivalstva.
Modeli so za letošnje poletje pokazali 50.391 smrti, povezanih z visokimi temperaturami. Od tega naj bi jih bilo 32.619 povezanih z dodatno toploto, ki jo raziskovalci pripisujejo segrevanju ozračja zaradi človekovih dejavnosti.
Gre za 71 odstotkov več smrti kot poleti 2022, ki je bilo po isti metodologiji doslej najsmrtonosnejše. Takrat so raziskovalci ocenili približno 29.480 smrti zaradi vročine.
Najbolj prizadeti starejši od 85 let
Več kot polovico ocenjenih smrtnih žrtev so predstavljali ljudje, starejši od 85 let. Visoke temperature pa niso prizadele le najstarejših: po izračunih raziskovalcev je bilo med umrlimi tudi 833 ljudi, starih od 20 do 44 let.
Največ smrti v absolutnih številkah so ocenili v Italiji, Franciji, Španiji, Nemčiji in Združenem kraljestvu. Glede na število prebivalcev so bile stopnje najvišje na Malti, v Italiji in na Madžarskem.
Med posameznimi mesti je najbolj izstopal Neapelj, kjer so raziskovalci ocenili 815 smrti zaradi vročine na milijon prebivalcev. Zdravniki iz mesta so med najtoplejšimi tedni zabeležili tudi približno 15-odstotno povečanje obiskov urgentnih ambulant.
Približno tretjina vseh ocenjenih smrti se je zgodila med 17. junijem in 1. julijem, ko so temperature v delu Evrope dolgo ostajale precej nad običajnimi vrednostmi. Po navedbah raziskovalcev so bile v tem obdobju v povprečju za 5,3 stopinje Celzija višje od običajnih.
Gre za modelno oceno, ne uradno statistiko umrlih
Raziskovalci niso preštevali mrliških listov, temveč so uporabili epidemiološke modele, ki primerjajo temperature in umrljivost v posameznih mestih. Nato so dejanske razmere primerjali še z računalniško simulacijo poletja v svetu brez segrevanja, ki ga povzroča človek.
Smrt zaradi vročine je v uradnih dokumentih pogosto zabeležena kot srčni infarkt, možganska kap, odpoved organov ali poslabšanje druge bolezni. Vročina namreč dodatno obremeni srce, pljuča in ledvice, tople noči pa telesu preprečujejo, da bi si po dnevni vročini opomoglo.
Raziskovalec španskega inštituta za zdravje Carlos III David García-García, ki pri raziskavi ni sodeloval, je analizo označil za koristen prispevek. Ob tem je opozoril, da izračuni temeljijo na opaženih temperaturah in epidemioloških modelih ter še ne vključujejo popolnih podatkov o dejanskih smrtih v poletju 2026.
Avtorji dodajajo, da rezultatov za 854 mest ni mogoče preprosto prenesti na vso Evropo. Ocena denimo ne zajema vseh manjših mest in podeželja, prav tako ni vključena smrtonosna vročina, ki je nekatere dele celine prizadela že maja.
