Raziskava razkriva: Duševno zdravje niha glede na uro dneva
Sezonska čustvena motnja je široko prepoznan pojav, ki pojasnjuje, zakaj se pozimi mnogi ljudje počutijo bolj depresivne. Toda nova raziskava, objavljena v reviji BMJ Mental Health, nakazuje, da lahko duševno zdravje niha tudi glede na uro dneva. Ugotovitve razkrivajo, da imajo ljudje zjutraj bolj optimističen pogled na življenje, pri čemer so depresivni in anksiozni simptomi najmočnejši okrog polnoči.
Raziskovalci so analizirali podatke 49.218 odraslih iz socialne študije Covid-19 University College London, ki se je začela marca 2020 in trajala do marca 2022. Preučili so povezavo med časom dneva, sezono in letom ter duševnim zdravjem, vključno s simptomi depresije in tesnobe, zadovoljstvom z življenjem, občutkom vrednosti življenja in osamljenostjo, piše Yahoo Life.
Glavne ugotovitve:
- Ljudje se na splošno počutijo najbolje zjutraj, najslabše pa okoli polnoči.
- Nekateri podatki nakazujejo povezavo med dnevom v tednu in duševnim zdravjem, a dokazi ostajajo nedosledni.
- Duševno zdravje je na splošno najboljše poleti, saj so depresivni in anksiozni simptomi ter osamljenost najvišji v zimskih mesecih, ko so tudi sreča in zadovoljstvo najnižjši.
Raziskovalci domnevajo, da so dnevna nihanja duševnega zdravja povezana s fiziološkimi spremembami, ki jih uravnava biološka ura telesa. Kortizol, hormon stresa, na primer doseže vrhunec kmalu po prebujanju in doseže najnižjo raven ponoči.
Feifei Bu, glavni avtor študije in raziskovalec na University College London, je za Yahoo Life dejal: „Vedno smo opazili, da so jutra povezana z bolšim duševnim zdravjem in dobrim počutjem, polnoč pa z najnižjim.“ Pri analizi so upoštevali vpliv pandemije COVID-19, ki je močno vplivala na duševno zdravje, a so ugotovitve skladne tudi s predhodnimi raziskavami.
Kaj pomenijo te ugotovitve za vsakdanje življenje?
Poznavanje dnevnih in sezonskih nihanj duševnega zdravja lahko pomaga posameznikom pri boljšem razumevanju lastnih občutkov in prilagajanju vsakodnevnih dejavnosti. Strokovnjaki svetujejo:
- Spoznajte svoje vzorce razpoloženja. Mnogi ljudje se intuitivno zavedajo, kako se njihovo razpoloženje spreminja tekom dneva ali leta. Lahko si pomagate z zapisovanjem svojih občutkov in iskanjem vzorcev.
- Prilagodite načrtovanje dnevnih obveznosti. Če veste, da se najbolj produktivno počutite dopoldne, skušajte takrat opraviti najzahtevnejše naloge, medtem ko lahko zvečer namenite sprostitvi ali manj intenzivnim opravkom.
- Zavedajte se vpliva letnih časov. Zimska tema in hladnejše vreme lahko vplivata na razpoloženje, zato je priporočljivo, da si v tem obdobju zagotovite dovolj dnevne svetlobe in telesne aktivnosti.
- Načrtujte vnaprej, če veste, da bo določeno obdobje stresno. Ljudje lahko izkusijo “predvidljivo tesnobo” pred pomembnimi dogodki ali obletnicami travmatičnih izkušenj. Zavedanje teh vzorcev lahko pomaga pri boljšem obvladovanju stresa.
- Prepoznajte potrebe po prilagoditvah. Če veste, da vas pozni večerni sestanki izčrpajo, lahko poskusite najti alternative, kot je krajši popoldanski spanec.
- Komunicirajte o svojem duševnem stanju. Po besedah strokovnjakov je dobro, da svoje razpoloženjske vzorce delimo z drugimi. Na primer, če veste, da ste zjutraj bolj zbrani, lahko predlagate pomembne razprave v tem času.
Psihologinja Chloe Carmichael poudarja, da so ugotovitve raziskave skladne z njenimi opažanji iz klinične prakse. „Za mnoge ljudi so jutra najboljši čas dneva, saj smo spočiti in mentalno sveži,“ pravi, a dodaja, da obstajajo izjeme. Nekateri ljudje se na primer najbolje počutijo zvečer, ko postanejo bolj ustvarjalni in zbrani.
Psiholog Kirk Schneider pa opozarja, da je pomembno razviti mehanizme za obvladovanje obdobij, ko se posameznik počuti slabše. Priporoča uporabo tehnike „Premor, premislek in odgovor“, ki vključuje krajši oddih, introspekcijo in ustrezen odziv, kot so stik s prijateljem, meditacija, sprehod ali pogovor s terapevtom.
Nova študija ponuja pomemben vpogled v naravne cikle razpoloženja in potrjuje, da se mentalno zdravje skozi dan dinamično spreminja. To znanje lahko posameznikom pomaga pri boljšem načrtovanju in obvladovanju svojega duševnega dobrega počutja ter prispeva k izboljšanju vsakodnevnega življenja.
