Velikanska vlaganja v podatkovne centre, računalniške čipe, električna omrežja in drugo infrastrukturo za umetno inteligenco povečujejo povpraševanje po kapitalu. Centralni bankirji opozarjajo, da bi lahko zaradi tega obrestne mere ostale višje, obdobje poceni denarja pa se morda še dolgo ne bo vrnilo.
Podjetja in države po svetu tekmujejo pri gradnji infrastrukture, potrebne za razvoj in uporabo umetne inteligence. Poleg podatkovnih centrov so potrebne nove energetske zmogljivosti, telekomunikacijska omrežja ter ogromne količine naprednih čipov.
Takšen investicijski val spodbuja gospodarsko dejavnost, vendar hkrati povečuje povpraševanje po denarju in ustvarja nove inflacijske pritiske, poroča Reuters. Udeleženci letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Bangkoku so opozorili, da naložbe prihajajo precej prej kot morebitni učinki umetne inteligence na produktivnost.
Predsednik ameriške centralne banke Kevin Warsh je razmah naložb označil za pomemben gospodarski šok. Po njegovih besedah najprej vpliva na povpraševanje, koristi na ponudbeni strani pa se bodo pokazale šele pozneje.
Svetovni boj za kapital
Član Sveta Evropske centralne banke Martins Kazaks je ocenil, da po svetu poteka boj za razpoložljivi kapital, naložbe v umetno inteligenco pa so eden od dejavnikov, ki zvišujejo njegovo ceno.
Pritisk dodatno povečujejo države, ki si izposojajo denar za obrambo, energetiko in industrijsko politiko. Zaradi tega ekonomisti ocenjujejo, da se zvišuje nevtralna obrestna mera – raven, pri kateri denarna politika gospodarstva niti ne spodbuja niti ne zavira.
Če bo ta raven dolgoročno višja, bodo morale biti višje tudi ključne obrestne mere centralnih bank. To bi pomenilo dražje zadolževanje držav in podjetij, posledice pa bi občutili tudi potrošniki pri stanovanjskih in drugih posojilih.
“Obrestne mere bodo v povprečju morda nekoliko višje,” je povedal glavni ekonomist britanske centralne banke Huw Pill.
Evropa plačuje stroške, koristi pa pobirajo drugi
Višje obresti bi lahko še posebej prizadele močno zadolžene države. Med bolj izpostavljenimi je Francija, ki se že spoprijema z visokim javnim dolgom in vse dražjim financiranjem.
Za Evropo je položaj še zahtevnejši, ker večina največjih naložb v umetno inteligenco poteka v Združenih državah in delih Azije. Evropsko gospodarstvo tako občuti pritisk dražjega kapitala in energije, medtem ko največji del prihodnjih koristi ustvarjajo podjetja zunaj EU.
Med redkimi očitnimi evropskimi zmagovalci razmaha umetne inteligence sta nizozemski proizvajalec strojev za izdelavo čipov ASML in nemški industrijski velikan Siemens.
Centralni bankirji ob tem opozarjajo tudi na nevarnost nenadnega obrata na tehnoloških trgih. Če bi vlagatelji podvomili o prihodnjih zaslužkih podjetij, povezanih z umetno inteligenco, bi lahko visoke vrednosti njihovih delnic in močno zadolženi projekti hitro prišli pod pritisk
