Več kot polovica Evrope je bila poleti vsaj enkrat izpostavljena zelo močni vročinski obremenitvi, pri kateri občutena temperatura doseže najmanj 38 stopinj Celzija. Rekordne razmere so prizadele 52 odstotkov evropskega ozemlja, kaže najnovejši pregled programa EU za opazovanje Zemlje Copernicus.
Evropa je preživela tretje najtoplejše poletje od začetka meritev, za zahodni del celine pa je bilo letošnje poletje najtoplejše doslej. Povprečna temperatura v zahodni Evropi je znašala 21,7 stopinje Celzija oziroma 2,5 stopinje več od povprečja med letoma 1991 in 2020.
S tem je bil presežen tudi rekord iz leta 2003, ko je smrtonosni vročinski val prizadel velik del celine.
Vročinska obremenitev ne upošteva le temperature zraka, temveč tudi vlažnost, veter, sončno sevanje in druge dejavnike, ki vplivajo na človeško telo. Zelo močna obremenitev pomeni povečano nevarnost vročinske izčrpanosti in vročinskega udara, zlasti pri starejših, kroničnih bolnikih in ljudeh, ki delajo na prostem.
Vročina se je začela že maja
Prvi večji vročinski val je zahodno Evropo dosegel že konec maja, nenavadno visoke temperature pa so vztrajale tudi v poletnih mesecih ter delu septembra.
Copernicus je v zahodni Evropi naštel 17 dni, ko je temperatura na najmanj 60 odstotkih območja presegla 30 stopinj Celzija. Leta 2003 je bilo takšnih dni 11, lani pa sedem.
Močna vročinska obremenitev je v regiji trajala povprečno rekordnih 41 dni, zelo močna pa 13 dni. Obdobja ekstremne vročine niso bila le intenzivnejša, ampak tudi geografsko obsežnejša in dolgotrajnejša.
“Evropa je leta 2026 doživela poletje prepletenih podnebnih skrajnosti,” je opozorila strateška vodja za podnebje pri Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi Samantha Burgess. Vročina, suša, nizki pretoki rek in nenavadno topla morja so hkrati vplivali na zdravje, preskrbo z vodo, energetiko, promet in ekosisteme.
Reke dosegle najnižje poletne pretoke po letu 1992
Dolgotrajna suša je evropske reke potisnila na najnižje poletne pretoke v več kot 30 letih. Rekordno ali skoraj rekordno nizke ravni so julija in avgusta istočasno zabeležili na Renu, Donavi, Padu, Loari, Roni in Seni.
Nizka voda je omejevala rečni tovorni promet ter povzročala težave pri namakanju, proizvodnji električne energije in hlajenju jedrskih reaktorjev. Pomanjkanje vode je tako postalo tudi vprašanje oskrbovalnih verig in energetske varnosti.
Razmere so spremljali obsežni požari. Do začetka septembra je bila površina, ki so jo požari uničili v EU, skoraj dvakrat večja od povprečja za obdobje med letoma 2006 in 2025. Najhuje sta bili prizadeti Španija in Francija, dim pa je nevarnim ravnem onesnaženosti zraka izpostavil milijone ljudi.
