Evropsko računsko sodišče dvomi v učinkovitost začasnega sklada za razogljičenje, ki ga je predlagala Evropska komisija. Po oceni revizorjev v trenutni obliki ni jasno, ali bo sklad dejansko spodbudil nove naložbe, hkrati pa izpostavljajo tudi tveganja pri upravljanju sredstev.
Sklad, ki ga je Komisija predstavila decembra 2025, naj bi bil namenjen podpori podjetjem v energetsko intenzivnih panogah, kot so jeklarstvo, aluminij in proizvodnja gnojil. Sklad naj bi preprečil selitev industrije iz EU in hkrati ohranil tempo razogljičenja.
Revizorji opozarjajo, da predlagani mehanizem ne zagotavlja jasnega učinka. „Ni jasno, koliko novih naložb v razogljičenje bo sklad dejansko spodbudil,“ poudarjajo, pri čemer izpostavljajo, da se pogoji za podporo bistveno ne razlikujejo od obstoječih pravil v sistemu trgovanja z emisijami (EU ETS). Poleg tega naj bi bila izplačila vezana na preteklo proizvodnjo, kar pomeni, da ne spodbujajo neposredno novih projektov.
Nejasnosti pri pravilih in financiranju
Del kritik se nanaša tudi na predlagane izjeme od finančnih pravil EU. Komisija je predvidela več odstopanj, vendar revizorji menijo, da vse niso ustrezno utemeljene. Posebej izpostavljajo predlog retroaktivnega financiranja podjetij, ki po njihovi oceni ni dovolj jasno opredeljen.
Vprašanja se pojavljajo tudi pri samem financiranju sklada. Komisija ocenjuje, da bi prihodki lahko dosegli 632 milijonov evrov, odhodki pa približno 265 milijonov evrov. Takšno razmerje po mnenju revizorjev odpira dilemo, ali je obvezni prispevek držav članic v višini 25 odstotkov sploh upravičen.
„Podatki o prihodkih in odhodkih so precej negotovi,“ opozarjajo, saj je prihodnje cene emisijskih kuponov in prihodke iz novega mehanizma ogljične prilagoditve na mejah (CBAM) težko zanesljivo napovedati.
Del sredstev bi ostal neporabljen
Dodatno težavo predstavlja časovni zamik pri porabi sredstev. Države članice naj bi prispevke v sklad vplačale že v letih 2028 in 2029, izplačila podjetjem pa bi se začela šele leto pozneje.
Po oceni revizorjev bi tako del sredstev – okoli 308 milijonov evrov – vsaj začasno ostal neporabljen, pri čemer ni jasno, kako bi Komisija ta denar upravljala. Predlagajo, da bi države članice sredstva raje nakazale v enkratnem znesku, ko bodo dejansko potrebna.
Prednost v administraciji, vprašanja pri učinku
Kot pozitivno stran predloga revizorji izpostavljajo uporabo obstoječih upravnih struktur, ki temeljijo na sistemu EU ETS. To naj bi zmanjšalo administrativno breme za podjetja in znižalo stroške izvajanja.
Ključno vprašanje ostaja, ali bo sklad v takšni obliki sploh prinesel nove naložbe ali le prerazporedil obstoječa sredstva.
