Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo julija sodeloval na vrhu Nata v Ankari, je po srečanju zunanjih ministrov zavezništva na Švedskem potrdil generalni sekretar Mark Rutte. Napoved prihaja v času vse večjih napetosti med administracijo Donalda Trumpa in evropskimi članicami Nata zaradi vojne z Iranom ter vprašanja vojaške podpore ZDA.
“Že sem ga povabil. Tam bo,” je Rutte dejal na zaključni novinarski konferenci po srečanju v Helsingborgu.
Lanski vrh v Haagu je bil za Zelenskega precej bolj omejen. Trumpova administracija je takrat vztrajala, da Ukrajina ne sme ostati osrednja tema srečanja, Bela hiša pa je pritisk usmerila predvsem v zahteve po višjih obrambnih izdatkih evropskih držav.
Washington od članic Nata zahteva, da za obrambo namenijo pet odstotkov BDP, medtem ko se je retorika o ukrajinskem članstvu v zavezništvu skoraj povsem umaknila iz uradnih razprav. Še leto prej so zaveznice pod administracijo Joeja Bidna Kijevu zagotavljale, da ostaja na “neuničljivi poti” proti članstvu v Natu.
Trump evropskim zaveznikom očita strahopetnost
Srečanje na Švedskem je obenem razkrilo vse globlje razpoke med Washingtonom in evropskimi prestolnicami zaradi vojne proti Iranu, ki se je začela 28. februarja po skupnih ameriško-izraelskih napadih na islamsko republiko.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po pogovorih z zunanjimi ministri odkrito priznal, da je Bela hiša nezadovoljna z odzivom evropskih zaveznic, ki se niso neposredno vključile v konflikt.
Rubio je dejal, da bo Donald Trump svoje “razočaranje” evropskim voditeljem osebno predstavil na vrhu v Ankari. Po njegovih besedah bodo morale zaveznice vprašanje podpore ZDA v iranski vojni “rešiti”.
Trump je evropske države in Kanado v zadnjih tednih večkrat javno napadel, ker niso sodelovale pri vojaških operacijah in zaščiti pomorskih poti v Hormuški ožini.
Ameriški predsednik je v objavi na družbenih omrežjih zapisal, da bi bilo ponovno odprtje Hormuške ožine “preprost vojaški manever z zelo majhnim tveganjem”, evropske države pa je označil za “strahopetce”.
Hormuška ožina postaja nova točka spora
Hormuška ožina ostaja eno ključnih globalnih energetskih žarišč. Skozi prehod potuje približno petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim plinom, zaradi vojne in iranskega nadzora nad območjem pa so se močno povečali pritiski na energetske trge.
Rubio je ob tem opozoril, da Iran poskuša vzpostaviti nekakšen “cestninski sistem” za ladijski promet skozi ožino. Po njegovih besedah Teheran skuša v takšno ureditev vključiti tudi Oman.
“Osnove ostajajo enake. Iran ne more imeti jedrskega orožja,” je poudaril Rubio in dodal, da vprašanje visoko obogatenega urana ostaja ključna ameriška rdeča črta v pogajanjih.
Kljub ostri retoriki Washington še vedno pušča odprta vrata diplomaciji. Rubio je potrdil, da pogovori z Iranom še potekajo in da je bil dosežen “majhen napredek”, iranski mediji pa poročajo o zmanjševanju razlik med stranema.
Po koncu spopadov naj bi pri ponovnem odprtju Hormuške ožine sodelovala širša mednarodna koalicija držav, med njimi članice Nata ter partnerice, kot so Japonska, Avstralija in Južna Koreja.
