S prihodom pomladi in višjih temperatur se v naravi ponovno pojavljajo tudi klopi, ki lahko prenašajo povzročitelje nevarnih bolezni. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da Slovenija sodi med države z razmeroma visoko pojavnostjo bolezni, ki jih prenašajo klopi, zato prebivalce pozivajo k previdnosti in zaščiti.
Na NIJZ izpostavljajo, da klopi prenašajo predvsem klopni meningoencefalitis (KME) in lymsko boreliozo. „Slovenija spada med države z največjo pojavnostjo tako KME kot tudi lymske borelioze. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno okrog 100 oseb letno, za lymsko boreliozo pa v povprečju okoli 4500 oseb letno,“ je na novinarski konferenci pojasnila epidemiologinja Marta Grgič Vitek z NIJZ.
Na NIJZ poudarjajo, da je tveganje za okužbo s klopi prisotno po vsej državi, vendar so nekatere regije bolj izpostavljene. Pogostost klopnega meningoencefalitisa je največja na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, medtem ko je lymska borelioza pogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji.
Cepljenje kot najučinkovitejša zaščita
Na NIJZ poudarjajo, da je klopni meningoencefalitis ena najresnejših bolezni, ki jih prenašajo klopi, vendar jo je mogoče učinkovito preprečiti s cepljenjem.
„Cepljenje proti KME se priporoča vsem prebivalcem, starejšim od enega leta starosti. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred pričetkom toplejšega obdobja,“ pojasnjuje Marta Grgič Vitek.
Na NIJZ navajajo, da osnovno cepljenje sestavljajo trije odmerki. Drugi odmerek sledi prvemu po približno enem mesecu, tretji pa po 5 do 12 mesecih. Prvi poživitveni odmerek je potreben po treh letih, nato pa na vsakih pet let.
Cepljenje proti KME je brezplačno za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo 1 leto starosti, ter za otroke, rojene leta 2016 in pozneje. Do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja so trenutno upravičene tudi nekatere generacije odraslih, rojene med letoma 1970 in 1981.
Na NIJZ dodajajo, da so za leto 2026 predlagali širitev programa cepljenja še na generaciji, rojeni leta 1982 in 1983, vendar novi program cepljenja za zdaj še ni potrjen.
Precepljenost v Sloveniji ostaja nizka
Na NIJZ opozarjajo, da je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu v Sloveniji razmeroma nizka. Po podatkih raziskave EHIS iz leta 2019 je vsaj en odmerek cepiva prejelo približno 22 odstotkov prebivalcev, redno pa se proti tej bolezni cepi okoli 8 odstotkov prebivalstva.
Na inštitutu poudarjajo, da tudi generacije, ki imajo cepljenje zagotovljeno v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, nimajo bistveno višje precepljenosti.
Proti lymski boreliozi cepiva sicer ni, zato na NIJZ poudarjajo pomen zaščitnih ukrepov in pravočasnega zdravljenja z antibiotiki.
Bolezen lahko pusti trajne posledice
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana zdravijo približno dve tretjini bolnikov s klopnim meningoencefalitisom v Sloveniji.
Infektologinja Petra Bogovič pojasnjuje, da se bolezen pogosto začne z neznačilnimi simptomi. „KME se ponavadi začne z vročino, glavobolom, slabšim počutjem in utrujenostjo. To traja nekaj dni, po kratkotrajnem izboljšanju pa bolezen lahko izbruhne v hujši obliki,“ opozarja.
V težji fazi se lahko pojavijo visoka vročina, hud glavobol, bruhanje ter nevrološke težave, kot so tresenje, motnje spomina ali celo ohromitve. Na NIJZ izpostavljajo, da več kot polovica bolnikov sicer popolnoma ozdravi, vendar ima bolezen lahko tudi resne posledice.
Po podatkih strokovnjakov od 0,5 do 2 odstotka bolnikov umre, pri 5 do 10 odstotkih pa bolezen povzroči trajne ohromitve. Pri približno tretjini bolnikov se po bolezni pojavijo dolgotrajne težave, kot so glavoboli, motnje spomina in slabša zbranost.
Klopi že aktivni po večjem delu Slovenije
Na NIJZ opozarjajo, da so klopi letos že aktivni po večjem delu države. Biologinja Tea Knapič iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije pojasnjuje, da postanejo klopi aktivni, ko temperatura tal preseže približno 6 °C.
„Glede na razmere pričakujemo sezono, primerljivo z lansko, z razmeroma visoko številčnostjo klopov,“ je povedala.
Najbolj razširjena vrsta v Sloveniji je gozdni oziroma navadni klop (Ixodes ricinus), ki ga najdemo skoraj po vsej državi. Klopi živijo v gozdovih, na travnikih, gozdnih robovih, pa tudi v parkih in vrtovih, kjer so prisotni njihovi gostitelji.
Na NIJZ zato priporočajo osnovne zaščitne ukrepe pri zadrževanju v naravi: nošenje dolgih oblačil, uporabo zaščitnih sredstev proti klopom ter temeljit pregled telesa po vrnitvi iz narave. Pri tem poudarjajo, da je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu najučinkovitejša zaščita pred to boleznijo.
