Stres na delovnem mestu pogosto povezujemo z roki, obremenitvijo ali odgovornostjo. Vendar obstaja še ena manj očitna oblika pritiska, ki jo psihologi imenujejo “sekundarni stres”. Gre za stanje, ko človek začne občutiti stres zaradi težav, čustev ali stisk drugih ljudi v svojem delovnem okolju.
Takšen stres je še posebej pogost v poklicih, kjer so v ospredju delo z ljudmi, empatija in pomoč drugim. A pojavlja se lahko tudi v običajnih pisarniških okoljih. Če je delovno okolje napeto ali če sodelavci pogosto izražajo nezadovoljstvo in frustracije, lahko to vpliva na počutje celotne ekipe.
Psihologi poudarjajo, da je dovzetnost za sekundarni stres povezana z našo naravno sposobnostjo empatije. Prav ta lastnost pa ima lahko tudi svojo manj prijetno plat.
Empatija nas povezuje – in včasih tudi obremeni
Ljudje smo socialna bitja, zato smo zelo občutljivi na čustva drugih. Ko opazimo, da je nekdo pod stresom ali v stiski, se lahko naše telo odzove podobno, kot da bi bili v stresni situaciji sami.
Možgani namreč pogosto samodejno posnemajo čustvene odzive ljudi okoli nas. Ta mehanizem pomaga graditi odnose in sodelovanje, vendar lahko pomeni tudi, da prevzamemo del čustvenega bremena drugih.
Če je delovno okolje napeto ali konfliktno, se takšni odzivi lahko hitro razširijo po celotni skupini.
Negativna čustva se lahko širijo v skupini
Raziskave o vedenju v organizacijah pogosto govorijo o tako imenovani čustveni nalezljivosti. To pomeni, da se razpoloženje ljudi lahko prenaša z enega posameznika na drugega.
Če je v ekipi veliko frustracij, nezadovoljstva ali utrujenosti, lahko to vpliva tudi na ljudi, ki sprva niso bili neposredno vpleteni v težavo. Posledica je občutek napetosti, čeprav sami nismo povzročili problema.
V takšnih okoliščinah lahko sekundarni stres postane pomemben dejavnik splošnega počutja na delovnem mestu.
Najbolj prizadeti so pogosto najbolj empatični ljudje
Zanimivo je, da so za sekundarni stres pogosto najbolj dovzetni prav ljudje, ki so zelo empatični in odgovorni. Ti posamezniki se pogosto trudijo razumeti težave drugih in jim pomagati.
Vendar lahko stalna izpostavljenost čustvenim obremenitvam vodi do izčrpanosti. Če človek dolgo časa nosi tudi čustveno breme drugih, lahko začne občutiti utrujenost, razdražljivost ali izgubo motivacije.
Zato psihologi poudarjajo pomen zdravih meja in sposobnosti, da se občasno čustveno odmaknemo od težav drugih.
Pomembno je tudi delovno okolje
Na pojav sekundarnega stresa močno vpliva tudi kultura podjetja. Če je komunikacija odprta, odnosi pa podporni, se stres pogosto lažje razbremeni.
Nasprotno pa lahko v okoljih, kjer prevladuje pritisk ali stalno nezadovoljstvo, negativna čustva hitro postanejo del vsakdana.
Vodstvo in organizacijska kultura zato igrata pomembno vlogo pri tem, kako se zaposleni soočajo s stresom.
Sekundarni stres pogosto ostane neopažen, ker ljudje mislijo, da je stres povezan izključno z lastnimi nalogami. V resnici pa lahko izhaja tudi iz čustvenega ozračja v okolju. Ko se zavedamo, da lahko čustva drugih vplivajo na naše počutje, lažje prepoznamo trenutke, ko potrebujemo odmor ali razbremenitev.
Zdrave meje, podpora sodelavcev in skrb za lastno počutje lahko pomagajo, da empatija ostane prednost – ne pa vir dolgotrajne izčrpanosti.
