[STA] – V Skupnosti občin Slovenije zahtevajo, naj država poskrbi za regionalen razvoj zavetišč. “Ali jih bo država zgradila ali sofinancirala ter kdo jih bo gradil, naj pove ministrstvo. Nikakor pa to ne more biti še ena izmed novih nalog, ki so bile predane občinam,” je po današnji seji predsedstva povedal predsednik Nejc Smole.
Smole je opozoril, da se veliko občin sooča s polnimi zavetišči. Ko je dejal, zavetišča “serijsko odpovedujejo pogodbe občinam, ker ne morejo prevzeti novih obveznosti”. Menijo, da bo morala država pomagati in najti rešitev, saj občine beležijo precejšnje povečanje stroškov iz naslova oskrbe živali in nimajo zagotovljenih sredstev za prevzemanje gradnje novih zavetišč.
Zakonsko dikcijo, ki je prinesla strožje prostorske in organizacijske normative, razumejo, čeprav občine opozarjajo, da je bila mogoče uvedena nekoliko nepremišljeno, saj niso preverili, kakšne bodo posledice in koliko je prostih kapacitet v zavetiščih. “Izkazalo se je, da so bile te praktično takoj zapolnjene in da je zdaj pravzaprav nemogoče gledati naprej v smislu razvoja, če še akutne situacije ne moremo sanirati,” je opozoril Smole.
Na današnji seji so razpravljali tudi o zmanjševanju dostopnosti poštnih in bančnih storitev ter o potencialnem ukinjanju in zmanjševanju mreže policijskih postaj in bencinskih črpalk. Smole je dejal, da je zaradi tega med župani ogromno skrbi, slabe volje, vznemirjanja in neposrednih pozivov, saj skupnost občin zaostri svoja stališča in sprejme ukrepe na tem področju.
Župani v zadnjih letih namreč opažajo trend zmanjševanja dostopnosti. “Verjetno je sodu izbilo dno tudi zadnje obvestilo Pošte Slovenije o zmanjševanju obratovalnega časa pošt,” je povedal Smole. Dodal je, da je vse manj interesa za pogodbene pošte, pri čemer je odprto vprašanje, ali občine sploh smejo vstopati v ta razmerja. Ministrstvo za javno upravo je manjše občine, ki so se odločile, da same prevzamejo pogodbene pošte, namreč opozorilo, da sistem tega ne dovoljuje.
Smole je napovedal, da imajo o tem prihodnji teden sklican sestanek z ministrstvom. “Računamo, da bodo prisotni vsi akterji. Ne gre za to, da želimo občine na kogarkoli kazati s prstom, ampak za to, da želimo najti rešitve,” je dejal. Njihova ideja je, da bi po vzoru nekaterih držav uvedli t. i. enotne točke, kjer bi nekatere državne storitve združili.
Občine so na današnji seji izpostavile tudi otežen dostop do podatkov. Po odločbi informacijske pooblaščenke iz avgusta lani je namreč geodetska uprava iz paketov občinskih podatkov umaknila datoteke iz katastra nepremičnin, ki vsebujejo osebne podatke fizičnih oseb, vpisanih kot lastniki nepremičnin. “Če po eni strani odločbo informacijske pooblaščenke lahko razumemo, ker gre za varovanje osebnih podatkov, pa občine zelo jasno opozarjamo, da nam na mnogih segmentih ta odločitev močno otežuje naše delo,” je poudaril Smole.
Dodal je, da odločba pomeni, da morajo občine za vsak podatek posebej zaprositi, počakati na odobritev in prejem, kar pomeni oteženo delo mnogih oddelkov na občinskih upravah. Po besedah Smoleta je mnenje, da narava njihovega dela občinam ne omogoča uporabe teh podatkov, žaljivo do občin.
