Neustrezne povezave javnega potniškega prometa in dražji občasni avtobusni prevozi vse bolj vplivajo na šolski proces. Učenci zaradi voznih redov zamujajo k pouku ali odhajajo predčasno, šole pa zaradi naraščajočih stroškov prilagajajo in krčijo ekskurzije, kaže raziskava Mreže za pravičen prehod.
Raziskavo so med majem in julijem izvedli med 150 zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju iz vse Slovenije, njene ugotovitve pa je predstavila nevladna organizacija Umanotera, poroča STA.
Ključna ugotovitev je, da redne linije javnega potniškega prometa ne zadovoljujejo vsakodnevnih potreb učencev, dijakov in zaposlenih v šolah. Neustrezni vozni redi šolam nalagajo dodatno organizacijsko breme, podražitve prevozov pa vplivajo tudi na izvedbo dejavnosti zunaj rednega pouka.
Učenci zamujajo ali odhajajo pred koncem pouka
Več kot 60 odstotkov anketiranih poroča o rednem zamujanju ali predčasnem odhajanju učencev zaradi neustreznih voznih redov. Med njimi jih je 40 odstotkov navedlo, da se to dogaja vsak dan.
Po ugotovitvah raziskave se večina šolarjev in zaposlenih za vsakodnevno pot do šole ne more zanesljivo opreti na mrežo javnega prevoza. Slabe povezave in neprilagojeni vozni redi neposredno posegajo v delo pedagoških delavcev ter učni proces otrok in mladostnikov, takih primerov pa naj bi bilo iz leta v leto več.
Več kot polovica vprašanih meni, da se je javni potniški promet v zadnjem obdobju poslabšal, nekaj več kot četrtina pa ocenjuje, da njegova kakovost stagnira. Med najpogosteje navedenimi težavami so slaba dostopnost, neustrezne povezave in vozni redi, zamude ter nezanesljivost prevozov.
Dražji najemi omejujejo šolske dejavnosti
Skoraj 80 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da šole za dejavnosti, ki vključujejo prevoz otrok, najemajo zasebne avtobusne prevoznike. Dve tretjini vprašanih sta kot največjo težavo pri organizaciji ekskurzij in drugih dejavnosti navedli podražitve.
Več kot 72 odstotkov sodelujočih v raziskavi je navedlo, da morajo šole vsaj občasno, nekatere pa zelo pogosto, dejavnosti prilagajati tudi zaradi finančnih omejitev družin učencev.
Posledice neustreznega javnega prevoza in dražjih občasnih prevozov občutijo tudi zaposleni. Učitelji morajo vse več časa namenjati administraciji, iskanju dodatnih sredstev in reševanju težav, ki jih povzroča pomanjkljiva prometna ureditev.
Po navedbah Mreže za pravičen prehod takšno stanje siromaši osnovnošolsko in srednješolsko življenje zunaj rednega pouka, pri učencih in dijakih pa povzroča tudi utrujenost in stres.
Večina bi javni prevoz uporabljala, če bi bil zanesljiv
Več kot 80 odstotkov zaposlenih v šolstvu meni, da bi javni prevoz uporabljalo več zaposlenih in šolarjev, če bi bil ustrezno in zanesljivo urejen. To bi po navedbah avtorjev raziskave zmanjšalo vsakodnevno uporabo avtomobilov in prispevalo k okoljsko bolj vzdržni mobilnosti.
Slovenija se sicer uvršča v vrh Evropske unije po deležu izdatkov gospodinjstev za prevozne potrebe, kamor sodijo nakup in vzdrževanje avtomobilov ter gorivo. Boljši javni potniški promet bi zato po prepričanju okoljevarstvenikov zmanjšal tudi finančno breme gospodinjstev.
V Mreži za pravičen prehod obenem ocenjujejo, da imata Arriva in Nomago na trgu prevladujoč položaj. Skoraj 80 odstotkov anketiranih je navedlo, da njihove šole za ekskurzije in podobne dejavnosti najemajo enega od teh dveh prevoznikov. Po oceni avtorjev raziskave so šole zaradi takšnih razmer prisiljene sprejemati višje stroške na račun kakovosti izobraževalnega procesa.
Predlagajo regulacijo cen šolskih prevozov
Organizacije, povezane v Mrežo za pravičen prehod, med potrebnimi ukrepi izpostavljajo širitev mreže javnega potniškega prometa in izboljšanje delovnih pogojev voznikov. Zavzemajo se za boljše plačilo celotnega delovnega časa, vključno s čakanjem, malico in čiščenjem avtobusa.
Da podražitve ne bi omejevale dostopa učencev do izobraževalnih dejavnosti, predlagajo tudi regulacijo cen občasnih oziroma skupinskih prevozov za šolske dejavnosti.
Prav tako se zavzemajo za bolj javno, pregledno in demokratično upravljanje potniškega prometa, pri katerem bi imeli pri odločanju o potrebah, linijah in voznih redih več besede tudi zaposleni ter uporabniki.
