Slovenija je ta teden gostila letno srečanje mreže Zero Waste Europe, na katerem se je zbralo več kot 60 predstavnikov okoljskih organizacij, strokovnjakov in aktivistov iz evropskih držav ter Filipinov. Dogodek, ki ga je po desetih letih znova organizirala organizacija Ekologi brez meja, je v ospredje postavil vprašanja ravnanja z odpadki, krožnega gospodarstva in zmanjševanja količin odpadkov v Evropi.
Program srečanja se je začel v Ljubljani z delovnim srečanjem mentorjev in revizorjev Mission Zero Academy (MiZA), evropske platforme za podporo občinam, podjetjem in organizacijam pri prehodu v družbo brez odpadkov. Razprave so bile usmerjene predvsem v razvoj certifikatov Zero Waste Cities in Zero Waste Business, ki občinam in podjetjem pomagajo pri zmanjševanju količin odpadkov, večji ponovni uporabi ter učinkovitejšem ravnanju z viri.
Pri Ekologih brez meja poudarjajo, da certifikata danes predstavljata eno ključnih evropskih orodij za pospeševanje krožnega gospodarstva na lokalni ravni, ob tem pa so slovenske občine, turistične ponudnike in podjetja pozvali k vključevanju v evropsko mrežo zero waste skupnosti.
Evropa letno ustvari 12,6 milijona ton tekstilnih odpadkov
Pomemben del dogodka je bila tudi mednarodna konferenca o tekstilu z naslovom “Bo proizvajalčeva razširjena odgovornost dovolj?”, na kateri so razpravljali o novi evropski zakonodaji in prihodnjem sistemu ravnanja s tekstilnimi odpadki.
Udeleženci so opozorili, da Evropa vsako leto ustvari okoli 12,6 milijona ton tekstilnih odpadkov, številne države, med njimi tudi Slovenija, pa še vedno nimajo ustrezne infrastrukture za njihovo sortiranje in recikliranje.
V razpravah je bilo večkrat izpostavljeno tudi vprašanje hitre mode. Po ocenah sodelujočih strokovnjakov poceni tekstil z nizko kakovostjo povečuje količine odpadkov, hkrati pa zmanjšuje možnosti za ponovno uporabo in dodatno pritiska na evropske sisteme ravnanja z odpadki.
Dogajanje se je nato preselilo v Bohinjsko Bistrico, kjer so predstavniki mreže Zero Waste Europe tri dni izmenjevali dobre prakse, kampanje in strategije za prihodnji razvoj gibanja zero waste v Evropi.
Bled in Gorje kot evropski primer dobre prakse
Del programa je bila tudi terenska ekskurzija na Bled in v občino Gorje, ki veljata za prvi certificirani Zero Waste občini v Evropi. Udeleženci so si ogledali sistem ravnanja z odpadki pod okriljem Infrastrukture Bled, zbirni center ter aktivnosti ponovne uporabe.
Obiskali so tudi Ribno Alpine Resort, prvi certificirani Zero Waste hotel in glamping v Sloveniji, kjer so predstavili modele zmanjševanja odpadkov v turizmu ter izzive trajnostnega upravljanja v gostinstvu in hotelirstvu.
V ospredju razprav so bila še vprašanja ponovne uporabe embalaže, evropske embalažne uredbe, okoljskih vplivov sežiganja odpadkov, prehranskih sistemov ter vpliva odpadkov na okoljsko pravičnost in odpornost družb.
Srečanja se je udeležil tudi predstavnik organizacije GAIA (Global Alliance for Incinerator Alternatives), širše mednarodne mreže, katere evropski del predstavlja prav Zero Waste Europe.
Ekologi brez meja: Takšna povezovanja dajejo energijo za nadaljnje delo
Pri Ekologih brez meja poudarjajo, da je gostiteljstvo pomembno priznanje dolgoletnemu delu organizacije na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in razvoja lokalnih zero waste skupnosti.
Predstavniki mreže Zero Waste Europe so ob zaključku srečanja izpostavili pomen mednarodnega povezovanja in izmenjave izkušenj.
“Takšna srečanja v živo so ključna za krepitev našega gibanja, saj se vsi domov vračamo polni energije, novih idej in motivacije za nadaljnje delo,” so poudarili.
Pri Ekologih brez meja pa dodajajo, da prav sodelovanje različnih skupnosti ustvarja pomemben zagon za nadaljnje okoljske spremembe tudi v Sloveniji.
“Spremembe ne nastajajo čez noč, nastajajo pa skozi dejanja ljudi, razna sodelovanja in skupnosti, ki vztrajajo tudi takrat, ko se zdi, da je pot najtežja,” so zapisali.
