Slovenija je na zasedanju Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju skupaj s Francijo odprla razpravo o sankcijah, uvedenih proti sodnikom in tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča. Na ministrstvu za pravosodje poudarjajo, da takšni ukrepi predstavljajo resen poseg v delovanje institucij, ki so ključne za pregon najtežjih mednarodnih kaznivih dejanj.
Po navedbah ministrstva so se pobudi Slovenije in Francije v razpravi pridružile še 17 držav članic Evropske unije. Razprava je bila namenjena vprašanju zaščite neodvisnosti mednarodnega kazenskega pravosodja ter širšim posledicam sankcij za delovanje sodišča.
Ministrica za pravosodje Andreja Kokalj je ob tem poudarila, da je razprava še posebej pomembna v času številnih oboroženih konfliktov in kriz po svetu. Na ministrstvu izpostavljajo, da je prav v takšnih razmerah delovanje mednarodnih pravosodnih institucij ključno za zagotavljanje odgovornosti za najhujša kazniva dejanja.
„Noben politični pritisk ne sme vplivati na delo sodišč in drugih neodvisnih institucij. Vladavina prava ni predmet pogajanj,“ je poudarila ministrica.
Po navedbah ministrstva je Slovenija ob tej priložnosti ponovno izrazila podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in njegovemu poslanstvu.
Na pobudo Slovenije in Francije sta na zasedanju spregovorila tudi sodnika Mednarodnega kazenskega sodišča – slovenska sodnica Beti Hohler in francoski sodnik Nicolas Guillou. Na ministrstvu navajajo, da sta ministrom predstavila posledice sankcij za delovanje sodišča ter za njegovo osebje.
Slovenija je ob tem poudarila, da mora Evropska unija enotno braniti neodvisnost mednarodnega pravosodja ter zaščititi institucije, ki so ključne za ohranjanje mednarodnega pravnega reda.
