Slovenska gospodinjstva se tudi ob koncu leta 2025 soočajo z visoko rastjo cen življenjskih potrebščin, pri čemer hrana ostaja ena najhitreje dražečih kategorij. Po podatkih OECD je bila inflacija cen hrane v Sloveniji oktobra 2025 pri 6,8 odstotka, kar državo umešča med tiste v sredini lestvice, vendar precej nad evropskim povprečjem in daleč od ravni, ki bi jo potrošniki ocenili kot normalno.
OECD poudarja, da se je inflacija hrane v več kot polovici držav članic umirila, vendar je pritisk na slovenska gospodinjstva ostal izrazit. Medtem ko v številnih državah beležijo umirjanje cen prehrambnih izdelkov, Slovenija ostaja med državami, kjer se osnovne dobrine dražijo hitreje od splošne inflacije.
V grafu OECD Slovenija zaseda visoko mesto: hrana je dražja kot v Nemčiji (2,0 odstotka), Franciji (1,4 odstotka), Belgiji (2,8 odstotka), Italiji (2,5 odstotka) in Španiji (2,4 odstotka). Med evropskimi državami imajo hitrejšo rast cen hrane le Latvija, Estonija, Islandija in nekaj zunajevropskih držav, med njimi Japonska in Kolumbija. Najizrazitejše podražitve beleži Turčija z 34,9 odstotka, kar kaže na skrajnosti inflacijskih pritiskov znotraj OECD, vendar tega ni mogoče uporabiti kot tolažbo v slovenskem kontekstu.
Hrana ni edini problem: draži se skoraj vse
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je medletna inflacija novembra 2025 znašala 2,3 odstotka, oktobra pa 3,1 odstotka. Navzven gre za upočasnjevanje, vendar struktura inflacije pokaže drugo sliko: obremenitev za gospodinjstva ostaja visoka, saj prav osnovne kategorije cen ne umirjajo bistveno.
SURS navaja, da so se živila in brezalkoholne pijače novembra podražila za približno 5,0 odstotka, kar je višje od celotne inflacije. Tudi v prejšnjih mesecih je hrana vztrajno rasla v območju med 6 odstotki in 7 odstotki.
Hkrati rastejo:
- stroški stanovanja, vode, elektrike in goriv,
- cene gostinskih storitev,
- oblačila in obutev,
- zdravstvene storitve.
Slovenci se tako ne soočamo zgolj z visokimi cenami hrane — draži se skoraj vse, kar gospodinjstva vsakodnevno potrebujejo.
Evropska komisija v jesenski napovedi ocenjuje, da bo povprečna inflacija v Sloveniji leta 2025 okoli 2,5 odstotka, kar je sicer zmerna številka, vendar ne odraža realnega pritiska na potrošnike, saj najbolj občutljive dobrine dražijo hitreje od povprečja.
Pritisk na družinske proračune povečujejo tudi novi davki in dajatve
Na inflacijski pritisk se nalagajo še novi davki in dajatve, ki so jih v letu 2024 in 2025 napovedovale ali uvedle vlade s ciljem uravnoteženja javnih financ. V trenutkih, ko se življenjski stroški ne znižujejo, dodatna fiskalna bremena za gospodinjstva pomenijo dodatno znižanje kupne moči.
Čeprav se posamezni davčni ukrepi razlikujejo, je skupen vtis, da se javnofinančne potrebe prenašajo predvsem na posameznike in podjetja. Slednje pogosto sproža vprašanje učinkovitosti državne porabe in opozorila, da fiskalna politika dodatno zmanjšuje sposobnost gospodinjstev, da pokrijejo osnovne življenjske stroške, ki že tako naraščajo.
Gospodinjstva z nižjimi in srednjimi dohodki nosijo največje breme
Kombinacija:
- trajno povišanih cen hrane,
- splošnih podražitev energentov in storitev,
- novih dajatev,
najbolj prizadene prav gospodinjstva z nizkimi in srednjimi dohodki. V poročilih OECD in Evropske komisije je večkrat izpostavljeno, da inflacija hrane nesorazmerno prizadene ravno te skupine prebivalstva, saj večji delež svojih prihodkov namenijo osnovnim dobrinam.
Slovenija ni izjema — nominalni prihodki sicer rastejo, toda realna kupna moč ostaja nižja, ker temeljni stroški življenja napredujejo hitreje.
Po podatkih SURS so bile prav podražitve hrane eden ključnih dejavnikov inflacije v večini mesecev leta 2025.
Slovenija med državami s vztrajnim inflacijskim pritiskom
Če primerjamo podatke:
- Slovenija: 6,8 odstotka rasti cen hrane (oktober 2025)
- Nemčija: 2,0 odstotka
- Francija: 1,4 odstotka
- Avstrija: 4,0 odstotka
- Poljska: 3,4 odstotka
- Španija: 2,4 odstotka
je jasno, da slovenska gospodinjstva občutijo višji pritisk kot povprečen evropski potrošnik.
OECD poroča, da se je v več kot polovici držav inflacija hrane upočasnila, a Slovenija ostaja nad povprečjem in med državami, kjer je rast cen trdovratnejša.
Foto: Freepik
