Slovenija je na posebnem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice o razmerah v Iranu ostro obsodila uporabo sile nad protestniki in pozvala iranske oblasti k spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Zasedanje je bilo sklicano tudi na pobudo Slovenije, so sporočili z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Slovenski predstavniki so opozorili na nasilje in ustrahovanje posameznikov, ki uveljavljajo pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja, ter poudarili, da so takšne prakse nesprejemljive. „Zato je Slovenija iranske oblasti pozvala, da naj nemudoma prenehajo z nasiljem nad mirnimi protestniki, spoštujejo svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in zagotovijo zaščito svobode izražanja ter odgovornost za vsako takšno kršitev,“ so navedli.
Ob tem so izpostavili tudi pomen prostega pretoka informacij, vključno z dostopom do interneta, ter Iran pozvali k sodelovanju s Svetom OZN za človekove pravice, njegovimi posebnimi postopki ter z visokim komisarjem OZN za človekove pravice in njegovim uradom.
Svet OZN za človekove pravice je na zasedanju sprejel resolucijo, s katero je podaljšal mandat neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev o Iranu. Z resolucijo je Iran pozval k nujni preiskavi domnevnih, nedavnih in tekočih hudih kršitev in zlorab človekovih pravic ter kaznivih dejanj, povezanih z nedavnimi protesti. Hkrati je podaljšal tudi mandat posebnega poročevalca za stanje človekovih pravic v Iranu, ki bo še naprej spremljal razmere in o njih poročal.
Med pobudnicami posebnega zasedanja je bila tudi Slovenija, ki je s 1. januarjem 2026 postala članica Sveta OZN za človekove pravice. Na ministrstvu so poudarili, da s tem sledi zavezi, da se bo „neselektivno, objektivno in vključujoče prizadevala za spoštovanje človekovih pravic vseh ter da bo vedno opozarjala na grobe, sistematične kršitve in zlorabe človekovih pravic, neodvisno od tega, kje se dogajajo“.
Dodali so še, da si bo Slovenija kot članica Sveta prizadevala za pravočasno in učinkovito delovanje tega organa pri odzivanju na kršitve človekovih pravic po svetu ter da želi s takšnim pristopom prispevati k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, saj so grobe in sistematične kršitve človekovih pravic pogosto prvi pokazatelj morebitnega oboroženega konflikta.
