Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je skupaj z Ministrstvom za obrambo prvič javno predstavilo projekt vzpostavitve regijskih prehranskih verig, s katerim želi država odgovoriti na izzive prehranske varnosti, nizke stopnje samooskrbe in odvisnosti od tujih trgov. Projekt temelji na povezovanju lokalne pridelave, predelave, skladiščenja in distribucije hrane, namenjene javnim zavodom, od vrtcev in šol do bolnišnic, domov za starejše in Slovenske vojske.
Na ministrstvu so opozorili, da so se v zadnjih letih v kriznih razmerah večkrat pokazale ranljivosti uvoznih poti in razdrobljenost domače ponudbe. „Krizne razmere v mednarodnem okolju so že večkrat pokazale, da se lahko uvozne poti hitro prekinejo. Lokalna pridelava je razdrobljena, pridelovalci in predelovalci pa težko zagotavljajo enotne standarde, zadostne količine in dolgoročno načrtovanje,“ so navedli ter dodali, da postopke dodatno zapletajo administrativne obremenitve in javna naročila.
Na drugi strani javni zavodi vsako leto zagotovijo več kot 219 milijonov obrokov, skupna vrednost prehrane pa presega 415 milijonov evrov. Kljub ciljem glede večje uporabe lokalnih in ekoloških živil ostaja delež lokalnih sestavin nizek. Na ministrstvu izpostavljajo, da si zavodi želijo več lokalne hrane, a jim to otežujejo razdrobljena ponudba, pomanjkanje organizacije in logistična nepovezanost. Tako se po njihovih navedbah vzpostavlja paradoks, v katerem kmetje težko prodajo pridelke, zavodi pa ne morejo kupiti toliko lokalne hrane, kot bi želeli.
Rešitev vidijo v vzpostavitvi enotnega, preglednega sistema. „Model regijskih prehranskih verig bo povezal pridelovalce, predelovalce, logistične izvajalce in javne zavode v učinkovit sistem, ki temelji na lokalni pridelavi, predelavi, skladiščenju in distribuciji hrane,“ so poudarili na MKGP in dodali, da je cilj zagotoviti kakovostno in dostopno hrano, zlasti za otroke, bolnike in starejše.
Digitalna platforma kot osrednji element
Ključni del novega sistema bo nacionalna digitalna platforma, ki bo omogočala načrtovanje pridelave, optimizacijo logistike, preglednost cen in sledljivost celotne verige „od vil do vilic“. Po navedbah ministrstva bo podatkovno voden sistem zmanjšal presežke hrane, izboljšal izkoriščenost lokalne pridelave in omogočil stabilnejše prehranske tokove.
V sodelovanju z Ministrstvom za obrambo in Slovensko vojsko že poteka priprava pilotnega projekta, v okviru katerega bodo sistem preizkusili v realnih pogojih enega največjih javnih porabnikov hrane. „Pilotni projekt bo preveril delovanje digitalne platforme, logističnih tokov, pravnih okvirov in regijskih vozlišč,“ so pojasnili in dodali, da se bo model postopoma širil tudi na druge javne zavode po državi.
Cilj projekta je vsaj 30-odstotni delež lokalnega odkupa v javnih zavodih, več lokalnega sadja in zelenjave, nižji logistični stroški ter manj zavržene hrane. Na ministrstvu poudarjajo, da bo sistem prispeval k ohranjanju kmetijskih površin, dvigu kakovosti prehrane in skrajšanju transportnih poti, hkrati pa zmanjšal odvisnost od tujih trgov.
Ministrica Mateja Čalušić je ob predstavitvi poudarila pomen politične zaveze. „Projekt regijskih prehranskih verig je trenutek, ko Slovenija končno postavlja svojo prehransko varnost na prvo mesto. Pokazali smo, kje so anomalije sistema, kje verige ne delujejo in kje so tveganja. Če država nastopa kot zgled, sem prepričana, da ji bodo sledili tudi drugi deležniki,“ je dejala.
Minister Borut Sajovic je ob tem izpostavil pomen kratkih verig. „Smo, kar jemo – in jemo to, kar skupaj pridelamo. Od zemlje do krožnika naj bo pot kratka, zaupanje pa dolgo,“ je poudaril.
Razprava in dobre prakse
Na okrogli mizi so projekt ovrednotili tudi predstavniki stroke in lokalnih skupnosti. Državna sekretarka Maša Žagar je poudarila strateški pomen prehrane. „Dokazali smo, da je prehrana strateška dobrina. Zdaj smo na točki, ko se ne le zavedamo težav, ampak smo se tudi zavezali, da verige povežemo tako, da bodo imeli koristi vsi državljani,“ je dejala.
Predstavnica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Anita Jakuš je opozorila, da je v Sloveniji malo trdnih prehranskih verig. „Učinkovito delujeta predvsem perutninarska in mlečna veriga, ostale so šibkejše. Projekt lahko okrepi zavedanje, da se sodobna in konkurenčna proizvodnja splača, vendar bodo potrebne velike investicije,“ je poudarila.
Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je izpostavil izkušnje z lokalnim centralnim naročanjem. „Povezali smo javne zavode tudi zunaj občine in razvili lastno digitalno platformo. Na lokalni ravni sistem deluje, na državni pa bi morali doseči enak učinek,“ je dejal.
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je poudaril pomen konkretnih korakov. „O potrebi po prehranskih verigah govorimo že leta. Najbolj me navdušuje jasna politična zaveza in upam, da bomo čez nekaj let o projektu govorili kot o zgodbi o uspehu,“ je povedal.
Ob predstavitvi projekta so prvič javno predstavili tudi aplikacijo „Tako blizu“, ki združuje ponudbo slovenskih kmetij in živilskopredelovalne industrije ter omogoča iskanje živil s preverjenim poreklom, kakovostjo in sledljivostjo prek interaktivnega zemljevida. Aplikacija naj bi bila uporabnikom na voljo spomladi.
