Slovenka Nataša Medle iz Sela pri Ratežu je bila uvrščena med 100 ženskih junakinj agroživilskih sistemov in razvoja podeželja. Mlada podjetnica in prevzemnica kmetije je mednarodno priznanje prejela za razvoj sodobnega, raznolikega in trajnostno naravnanega kmetijskega gospodarstva, na katerem povezuje pridelavo hrane, tehnološke rešitve in odgovorno ravnanje z naravnimi viri.
Novico je ob svetovnem dnevu kmetic predstavilo Ministrstvo za kmetijstvo. Mednarodna pobuda Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO izpostavlja sto žensk z vsega sveta, ki pomembno prispevajo k razvoju agroživilskih sistemov, prehranski varnosti in prihodnosti podeželja.
Nataša Medle na dveh hektarjih pokritih pridelovalnih površin upravlja 17 sodobnih rastlinjakov. V njih prideluje zelenjavo, jagode, zelišča, okrasne rastline in sadike. Pri delu uporablja več okolju prijaznih rešitev, med drugim sončno energijo, zbiranje deževnice za namakanje, organska gnojila in ogrevanje z lesnimi sekanci iz lastnega gozda.
S pomočjo sredstev skupne kmetijske politike je okrepila celoletno pridelavo ter s tem prispevala k večji lokalni oskrbi s kakovostno hrano.
Janez Cigler Kralj: Ženske so pogosto pobudnice sprememb
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob svetovnem dnevu kmetic poudaril, da je delo žensk temelj številnih družinskih kmetij in podeželskih skupnosti.
“Družinske kmetije temeljijo na sodelovanju vseh družinskih članov, pri čemer imajo ženske pogosto ključno vlogo pri organizaciji dela, razvoju dopolnilnih dejavnosti, prenosu znanja in ohranjanju povezanosti lokalnih skupnosti,” je dejal.
Po njegovih besedah so prav ženske pogosto tiste, ki na podeželje prinašajo nove zamisli in razvojne priložnosti.
“Ustvarjate nove priložnosti, povezujete ljudi in pomembno prispevate k temu, da podeželje ostaja živahen in kakovosten prostor za življenje,” je poudaril minister.
Ob tem je opozoril, da je vloga žensk kljub njihovemu velikemu prispevku še vedno pogosto premalo prepoznana.
“Pomembno je, da jim omogočamo enakovreden dostop do znanja, razvojnih priložnosti in sodelovanja pri odločanju o prihodnosti kmetijstva in podeželja,” je dodal Janez Cigler Kralj.
Minister se bo v ponedeljek udeležil tudi osrednje prireditve ob svetovnem dnevu kmetic v Zagorju ob Savi, ki jo pripravlja Zveza kmetic Slovenije.
Ženske predstavljajo skoraj polovico sodelujočih na kmetijah
Podatki ministrstva kažejo, da ženske predstavljajo 46 odstotkov vseh nosilcev in družinskih članov, ki sodelujejo pri delu na slovenskih kmetijskih gospodarstvih. Delež je višji od povprečja Evropske unije, kjer znaša 42 odstotkov.
Ženske so nosilke 29 odstotkov slovenskih kmetijskih gospodarstev. Med mladimi prevzemniki kmetij je njihov delež 22,3-odstoten, njihova povprečna starost pa je 32 let.
Ministrstvo želi njihovo vlogo dodatno okrepiti z ukrepi Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Podpora je med drugim namenjena razvoju podjetništva in dopolnilnih dejavnosti, prevzemanju kmetij, ustvarjanju novih delovnih mest ter večji socialni vključenosti.
Pri nekaterih razpisih lahko ženske dodatne točke oziroma razvojne spodbude pridobijo tudi prek posebnih meril za izbor vlog.
Pomemben je tudi pristop LEADER, ki ženske in mlade vključuje v načrtovanje lokalnega razvoja, izvajanje projektov in ustvarjanje delovnih mest na podeželju.
Za delovanje organizacij 415.000 evrov
Ministrstvo podpira tudi društva podeželskih žena, Zvezo kmetic Slovenije ter druge nevladne in nepridobitne organizacije, ki povezujejo ženske na podeželju. Za njihovo delovanje je bilo v letu 2026 zagotovljenih 415.000 evrov.
Organizacije s svojimi programi omogočajo izmenjavo znanja in izkušenj, spodbujajo izobraževanje, osebni razvoj ter medgeneracijsko sodelovanje. Pomembno vlogo ima tudi Svet za ženske na podeželju, ki deluje kot posvetovalno telo ministra.
Svet spremlja položaj žensk, pripravlja predloge za njegovo izboljšanje ter oblikuje strokovna mnenja o ukrepih, ki vplivajo na življenje in delo na podeželju.
Med nerešenimi vprašanji ostajata predvsem formalno priznavanje dela kmetic ter zagotavljanje njihove ustrezne socialne in pokojninske varnosti. Čeprav številne ženske vsakodnevno sodelujejo pri vodenju in delu na kmetijah, njihov prispevek ni vedno ustrezno evidentiran ali ovrednoten.
Leto 2026 je mednarodno leto kmetic
Generalna skupščina OZN je leto 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic. Namen pobude je povečati prepoznavnost njihovega prispevka k prehranski varnosti, trajnostnemu kmetijstvu in razvoju podeželja.
Svetovni dan kmetic, ki ga OZN zaznamuje 15. oktobra, obenem opozarja na ovire, s katerimi se srečujejo ženske v kmetijstvu. Med njimi so slabši dostop do zemljišč, financiranja, tehnologije, izobraževanja in sodelovanja pri odločanju.
Uvrstitev Nataše Medle med sto svetovnih junakinj zato ni le priznanje njenemu delu, temveč tudi mednarodna potrditev znanja, inovativnosti in razvojnega potenciala slovenskih kmetic.
