Povprečno slovensko gospodinjstvo vsak teden zavrže več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še povsem užitne. Na ravni države to pomeni tisoče ton zavržene hrane letno in več deset milijonov evrov izgube, kaže raziskava Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, izvedena v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.
Raziskava je pokazala, da zavržena količina hrane ustreza približno dvema nepojedema obrokoma na gospodinjstvo oziroma skoraj enemu obroku na osebo mesečno. Gospodinjstva zaradi tega izgubijo do pet evrov na teden.
Podatki so bili zbrani z dvema metodama – sortirno analizo bioloških odpadkov (BIOO) ter vodenjem kuhinjskega dnevnika odpadne hrane. S tem so upoštevali tudi sezonske razlike med jesensko–zimskim in spomladansko–poletnim obdobjem.
Rezultati BIOO so pokazali, da odpadna hrana predstavlja 24 odstotkov bioloških odpadkov, pri čemer je užitni del predstavljal 22,5 odstotka, neužitni 76 odstotkov, zapakirane neporabljene hrane pa je bilo 1,4 odstotka. Kuhinjski dnevniki so razkrili, da v povprečju nastane 2,177 kilograma odpadne hrane na gospodinjstvo na teden, oziroma 0,652 kilograma na posameznika.
Med zavrženimi živili je največ zelenjave (31,9 odstotka), sledijo sadje (22 odstotkov), meso in mesni izdelki (8,1 odstotka) ter kruh in pekovski izdelki (8 odstotkov). Polovico odpadne hrane (51,9 odstotka) gospodinjstva prepustijo javni službi zbiranja odpadkov, preostanek pa obdelajo sami, denimo s kompostiranjem, odvajanjem v kanalizacijo ali uporabo kot krmo za živali.
Pomen raziskave za spremljanje ciljev
Na ministrstvu pojasnjujejo, da so rezultati pomemben dodatni vir podatkov pri oblikovanju nacionalne metodologije merjenja količin odpadne hrane. Izvajalci gospodarske javne službe sicer letno poročajo količine zbranih bioloških odpadkov, sortirna analiza pa prvič omogoča ločevanje med užitnim in neužitnim delom hrane.
„Ločevanje med užitnim in neužitnim delom odpadne hrane je ključno za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje odpadne hrane,“ je poudarila generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte. „Poleg tega nam metoda vodenja kuhinjskega dnevnika omogoča vpogled v hrano, ki je obdelana zunaj javnega sistema, ter analizo strukture in vzrokov njenega nastajanja.“
Evropski cilji do leta 2030
Februarja letos so se države članice EU dogovorile o zavezujočih ciljih za zmanjšanje odpadne hrane do leta 2030. V proizvodnji in predelavi bo treba količino zmanjšati za vsaj 10 odstotkov, v maloprodaji, gostinstvu, storitvah in gospodinjstvih pa za 30 odstotkov na prebivalca.
„Za Slovenijo bodo rezultati raziskav pomembni ne le za izboljšanje metodologije, temveč tudi kot podpora pri izpolnjevanju evropskih zavez in oblikovanju prihodnjih politik ravnanja z odpadno hrano,“ je dodala Bolte.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo napoveduje pripravo smernic za zmanjšanje količin odpadne hrane v štirih ključnih sektorjih: v osnovnih šolah, vrtcih, bolnišnicah in domovih za ostarele; v občinah in komunalnih službah; v nastanitvenih obratih in restavracijah; ter na področju distribucije in prodaje hrane.
Na ministrstvu poudarjajo, da bo učinkovito oblikovanje ukrepov za zmanjšanje odpadne hrane mogoče le na podlagi kakovostnih in zanesljivih podatkov.
Foto: Freepik
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
