Ministrstvo za finance je objavilo najnovejšo izdajo publikacije Javnofinančna gibanja, ki prinaša predhodne podatke o poslovanju štirih blagajn javnega financiranja za leto 2025 po metodologiji denarnega toka. Dokument daje prvi celovit vpogled v gibanje prihodkov, odhodkov in primanjkljaja na ravni države, občin, pokojninske blagajne ter zdravstvene blagajne.
Na ministrstvu so ob objavi poudarili, da „objavljamo novo izdajo publikacije Javnofinančna gibanja, v kateri predstavljamo predhodne podatke štirih blagajn javnega financiranja za leto 2025 (po metodologiji denarnega toka)“, so zapisali na ministrstvu.
Predhodni podatki kažejo, da so prihodki državnega proračuna v letu 2025 dosegli 15,1 milijarde evrov, kar pomeni 3,7 odstotka več kot leto prej. Na drugi strani so odhodki narasli na 16,9 milijarde evrov.
Primanjkljaj državnega proračuna je tako dosegel 1,72 milijarde evrov oziroma 2,4 odstotka BDP. To pomeni povečanje glede na leto 2024, vendar je bil primanjkljaj nižji od zneska, predvidenega v sprejetem proračunu za leto 2025, kjer je bil načrtovan pri 1,86 milijarde evrov.
Podatki kažejo na nadaljevanje proračunskega pritiska zaradi višjih izdatkov, vendar hkrati tudi stabilno rast prihodkov, kar deloma blaži razkorak med prilivi in odlivom sredstev.
Občine: investicije in obnova po poplavah še vedno vplivajo na bilance
Skupni prihodki občin so v letu 2025 dosegli 3,3 milijarde evrov. Skoraj polovico so predstavljali prihodki iz davka na dohodek in dobiček, ki so dosegli 49 odstotkov vseh prihodkov. Sledili so transferni prihodki z 17,8 odstotka ter prihodki od udeležbe na dobičku z 9,1 odstotka.
Na odhodkovni strani so občine porabile 3,4 milijarde evrov. Investicije so predstavljale 35 odstotkov vseh odhodkov, medtem ko so transferji posameznikom in gospodinjstvom predstavljali 18 odstotkov.
Občine so leto zaključile s primanjkljajem v višini 112 milijonov evrov. Ta je po ocenah še vedno močno povezan z obnovo po poplavah iz preteklih let, saj so občine sredstva za te ukrepe prejele v letih 2023 in 2024.
Pokojninska blagajna: rast zaradi višjih pokojnin in dodatkov
Pokojninska blagajna je v letu 2025 zabeležila 6,7-odstotno rast prihodkov in odhodkov. Skupni obseg je dosegel nekaj manj kot 8,4 milijarde evrov.
Rast prihodkov je bila posledica več dejavnikov. Socialni prispevki so se povečali za 5,8 odstotka, transferji iz državnega proračuna pa za 9,9 odstotka. Na ministrstvu so izpostavili, da je bila rast povezana z višjimi pokojninami, ki so presegle finančni načrt, ter uvedbo zimskega dodatka k pokojninam.
Zdravstvena blagajna: močna rast prihodkov, a različen rezultat po segmentih
Prihodki in odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so se po predhodnih podatkih v letu 2025 povečali za približno 13 odstotkov in dosegli okoli 6 milijard evrov.
Na rast prihodkov so pomembno vplivali višji socialni prispevki. Med ključnimi razlogi je bila tudi uvedba prispevkov za dolgotrajno oskrbo, ki so začeli veljati 1. julija 2025.
Odhodki so bili nižji od načrtovanih po rebalansu. Na ministrstvu so pojasnili, da je bilo to predvsem posledica nižjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo.
V okviru poslovanja je zavod ustvaril 143 milijonov evrov presežka pri dolgotrajni oskrbi, medtem ko je obvezno zdravstveno zavarovanje izkazalo 86 milijonov evrov primanjkljaja. Pri tem so bile upoštevane tudi proračunske intervencije za stabilizacijo zdravstva. „Ob upoštevanju 420 milijonov evrov proračunskih sredstev, namenjenih stabilizaciji zdravstva, kar je 75 milijonov evrov več kot leto prej,“ so navedli na ministrstvu.
Konsolidirana bilanca: skupni izdatki rasli hitreje od prihodkov
Na ravni vseh štirih blagajn so prihodki v letu 2025 znašali 29,7 milijarde evrov, kar pomeni 6,2 odstotka več kot leto prej.
Odhodki so rasli hitreje in dosegli 31,4 milijarde evrov oziroma 8,9 odstotka več kot v letu 2024. Na ministrstvu so kot glavni razlog navedli povečanje tekočih odhodkov in tekočih transferjev.
Primanjkljaj konsolidirane bilance je tako znašal 1,78 milijarde evrov in je bil višji kot leto prej.
V publikaciji so predstavili tudi strukturo izdatkov po klasifikaciji COFOG. „Največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn javnega financiranja je namenjen področju socialne zaščite, in sicer blizu 36,2 odstotka vseh izdatkov,“ so izpostavili na ministrstvu.
Dolg države
Podatki kažejo tudi na zmanjšanje dolga državnega proračuna. Ta se je do konca leta 2025 glede na stanje ob polletju znižal za 1,7 milijarde evrov in dosegel 41,1 milijarde evrov.
Hkrati je država konec leta razpolagala s 5,6 milijarde evrov prostih denarnih sredstev.
Ministrstvo je tokratno izdajo publikacije razširilo tudi z dodatnimi podatki. „Tokratno publikacijo smo razširili z informacijo o prihodkih, odhodkih in stanju proračunskih skladov, razčlenili pa smo tudi prikaz poslovanja ZZZS z vidika delovanja obveznega zdravstvenega zavarovanja in dolgotrajne oskrbe,“ so zapisali na ministrstvu.
Poleg letnih podatkov publikacija vključuje tudi podatke za tretje četrtletje 2025 za sektor država po metodologiji denarnega toka.
