Na kmetijah po Evropski uniji je bilo leta 2023 skupno 9,4 milijona čebeljih panjev, kar je največ doslej, kažejo novi podatki Eurostata. V primerjavi z letom 2020 se je število panjev povečalo za 1,3 milijona oziroma za 16 odstotkov.
Največ čebeljih panjev je imela Italija, kjer so jih našteli skoraj 1,9 milijona. Sledile so Romunija z 1,7 milijona, Grčija z 1,2 milijona in Bolgarija z okoli milijonom panjev.
Med državami z razpoložljivimi podatki je največjo rast zabeležila Italija, kjer se je število panjev povečalo za skoraj 823 tisoč oziroma za 79 odstotkov. Na drugi strani se je število panjev najbolj zmanjšalo na Madžarskem, kjer je padec dosegel 34 odstotkov.
Svetovni dan čebel je nastal na pobudo Slovenije
Objava podatkov sovpada s svetovnim dnevom čebel, ki ga obeležujemo 20. maja. Mednarodni dan je bil leta 2017 razglašen na pobudo Slovenije, države članice Organizacije združenih narodov pa so predlog soglasno podprle.
Datum ni izbran naključno. Na ta dan se je leta 1734 rodil Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva in prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru na Dunaju.
Glavni namen svetovnega dneva čebel je opozarjanje na pomen čebel in drugih opraševalcev za prehransko varnost, kmetijstvo ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Od opraševanja neposredno odvisna približno vsaka tretja žlica hrane na svetu. Čebele imajo zato pomembno vlogo pri pridelavi hrane in delovanju ekosistemov.
Čebele vse bolj ogrožajo podnebne spremembe in pesticidi
Strokovnjaki opozarjajo, da so čebele vse bolj izpostavljene pritiskom podnebnih sprememb, izgubi življenjskega prostora, boleznim in pretirani uporabi pesticidov.
Njihovo stanje velja tudi za pomemben pokazatelj zdravja okolja. Upad populacij opraševalcev lahko vpliva na pridelek številnih kultur in dolgoročno tudi na prehransko varnost.
Evropska komisija je zato leta 2023 predstavila prenovljeno pobudo za zaščito opraševalcev, katere cilj je do leta 2030 ustaviti upad divjih opraševalcev v Evropi.
