Slovenija je na svetovnem indeksu svobode medijev zdrsnila na 36. mesto, kar pomeni padec za tri mesta in več kot eno točko. V času, ko se razmere za novinarstvo globalno slabšajo, to kaže tudi na postopno erozijo položaja medijev v državi.
Svetovni indeks svobode medijev za leto 2026 sicer kaže širši trend zaostrovanja razmer. Med 180 državami se je kar 100 držav soočilo s poslabšanjem, politični pritiski se stopnjujejo, medijski trg pa ostaja oslabljen.
Slovenija je znotraj Evropske unije ohranila 18. mesto, kar jo še vedno uvršča v sredino članic, a z opaznim negativnim trendom.
Globalni trend: več pritiska, manj stabilnosti
Analiza kaže, da se novinarstvo sooča z vse bolj sistemskimi pritiski. V številnih državah oblasti uporabljajo zakonodajo, tožbe ali politične kampanje za omejevanje medijev, medtem ko ekonomska šibkost dodatno zmanjšuje njihovo neodvisnost.
Evropa sicer ostaja najbolje uvrščena regija, a tudi tu slika ni enotna. Nekatere države beležijo zdrse zaradi političnih pritiskov, medtem ko v vzhodnem delu kontinenta prevladujejo izrazito restriktivni režimi.
Med bolj izpostavljenimi primeri:
- Estonija: padec na 3. mesto zaradi političnih pritiskov
- Belorusija: 165. mesto
- Rusija: 172. mesto
- Turkmenistan: 173. mesto
Ukrajina je kljub vojni izboljšala položaj in se povzpela na 55. mesto.
Amerika in Azija: kriminalizacija novinarstva
V Ameriki se stopnjuje trend kriminalizacije novinarjev. Združene države so zdrsnile na 64. mesto, Argentina na 98., Salvador pa na 143., kjer zakonodaja dodatno omejuje delo medijev.
V azijsko-pacifiški regiji ostajajo razmere med najslabšimi. Kitajska ostaja na 178. mestu in ima največ zaprtih novinarjev na svetu – 121. Na Filipinih se kot orodje pritiska uporablja t. i. “rdeče označevanje”, ki novinarje povezuje s terorizmom.
Afrika in Bližnji vzhod: najtežje razmere
Podsaharska Afrika ostaja med najslabšimi regijami. Eritreja ostaja na zadnjem, 180. mestu, medtem ko so v državah Sahela in območju Velikih jezer novinarji pogosto tarča zaporov.
Najbolj kritično stanje je na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Od začetka vojne v Gazi je bilo ubitih več kot 220 palestinskih novinarjev, najmanj 70 neposredno zaradi svojega dela. Kar 18 od 19 držav v regiji je uvrščenih med “zelo resne” ali “težke” razmere za medije.
Izstopa Sirija, ki je po političnih spremembah napredovala za 36 mest, a ostaja v skupini držav z zelo slabimi razmerami.
Slovenija ostaja v sredini lestvice, vendar trend kaže navzdol. Izguba točk in mest pomeni, da se država oddaljuje od vrha, kjer so države z najbolj zaščitenim in neodvisnim novinarstvom.
