Najnovejši izračuni šestih sezonskih vremenskih modelov za zimo 2026/2027 kažejo na podpovprečno količino snega v večjem delu Evrope. Slovenija leži med tremi širšimi območji, za katera so napovedi manj ugodne – srednjo Evropo, Alpami in zahodnim Balkanom. Kljub temu je napoved za slovenska smučišča še zelo negotova, saj si modeli pri razmerah v Alpah močno nasprotujejo.
Analizo je 15. oktobra objavil meteorolog Andrej Flis na portalu Severe Weather Europe. Temelji na oktobrskih izračunih šestih sezonskih modelov, med katerimi sta tudi evropski ECMWF in britanski UKMO.
Novi podatki so za Evropo manj ugodni od septembrskih. Model ECMWF je napovedano količino snega zmanjšal v vseh sedmih analiziranih evropskih regijah, največ pa prav v južni in srednji Evropi.
Za območje srednje Evrope in Alp je oktobrska napoved za 7,3 centimetra nižja od septembrske, za južno Evropo in Balkan pa se je pričakovani primanjkljaj povečal za 7,4 centimetra.
Kaj napoved pomeni za Slovenijo?
Slovenija v regionalni analizi ni obravnavana ločeno. Zaradi svoje lege pa je vključena v širši pas srednje Evrope, vzhodnih Alp in zahodnega Balkana, kjer modeli večinoma kažejo na šibkejšo snežno sezono.
Povprečje šestih modelov napoveduje podpovprečno količino snega v skoraj vsej zahodni, srednji in južni Evropi. Med območji z izrazitejšim negativnim odstopanjem je tudi zahodni Balkan, medtem ko je signal za srednjo Evropo in Alpe manj enoten.
Evropska modela ECMWF in UKMO se trenutno strinjata, da bo skupna količina snega med decembrom in februarjem v vseh večjih evropskih regijah manjša od dolgoletnega povprečja.
To pa ne pomeni, da v Sloveniji ne bo snežilo. Sezonski modeli ne napovedujejo posameznih snežnih epizod, prodorov hladnega zraka ali količine snega v določenem kraju. Kažejo le najverjetnejši širši trend za celotno zimsko obdobje.
Vzhodne Alpe ostajajo uganka
Napoved za evropska smučišča je precej manj zanesljiva. Šest modelov za Alpe kaže zelo različne možnosti – od več kot 30 centimetrov snega nad povprečjem do primanjkljaja med 30 in 60 centimetri.
Zaradi tako velikih razlik je skupna napoved za vzhodne Alpe, kamor sodijo tudi območja v bližini Slovenije, približno blizu običajnih vrednosti. Za zahodne Alpe je napoved nekoliko slabša.
Avtor analize opozarja, da je zanesljivost napovedi za Alpe zelo nizka. Modeli imajo prostorsko ločljivost približno 100 kilometrov, zato ne morejo natančno oceniti razmer na posameznem smučišču ali gorskem območju.
Za Krvavec, Kranjsko Goro, Roglo, Vogel in druga slovenska smučišča iz teh podatkov zato še ni mogoče zanesljivo sklepati, kakšna bo sezona.
Več možnosti za sneg v drugi polovici zime
Modeli za večji del zahodne, srednje in južne Evrope trenutno ne kažejo meseca z nadpovprečno količino snega. Kljub temu analiza nakazuje, da bi bila lahko druga polovica zime nekoliko ugodnejša.
Februar izstopa kot mesec z največ možnostmi za izrazitejše snežne padavine v pasu od vzhodnega dela srednje Evrope proti severovzhodu. Na skrajnem severu celine bi se lahko sneženje nadaljevalo tudi marca.
Na razvoj zime bo vplival tudi močan El Niño, ki spreminja atmosfersko kroženje, pomembna neznanka pa ostaja polarni vrtinec. Morebitna motnja polarnega vrtinca bi lahko tudi v drugi polovici zime proti Evropi usmerila hladnejši zrak ter povečala možnosti za sneg.
Trenutno napoved je zato treba razumeti kot zgodnji sezonski signal, ne kot dokončno napoved zime. Modeli se bodo do decembra še večkrat spremenili, precej zanesljivejša slika pa bo na voljo šele bližje začetku meteorološke zime.
