Ko smo utrujeni, je prvi in skoraj avtomatičen odgovor: premalo spanja. A mnogi ljudje dobro vedo, da to ne drži vedno. Spijo dovolj, celo redno, a se kljub temu zbudijo brez energije, čez dan težko ohranjajo zbranost in imajo občutek, da jih lastno telo ves čas zavira. Gre za utrujenost, ki ni neposredno povezana s spanjem, temveč z načinom življenja, ki telo počasi, a vztrajno izčrpava.
Takšna utrujenost je pogosto bolj zahrbtna, ker nima enega samega vzroka. Nastaja na presečišču prehrane, gibanja, stresa in hormonskega ravnovesja – dejavnikov, ki jih običajno obravnavamo ločeno, v resnici pa delujejo skupaj.
Hrana ni le gorivo, temveč tudi signal za telo. Ko je prehrana neuravnotežena, lahko povzroča hitre dvige in padce energije. Obroki, bogati z enostavnimi sladkorji, na kratki rok sicer poživijo, a kmalu sledita padec in občutek izčrpanosti. Telo se znajde v ciklu nihanj, ki ga pogosto zamenjamo za kronično utrujenost.
Pomembno vlogo ima tudi nepravilno razporejanje obrokov. Preskakovanje, dolgi presledki ali stalno grizljanje brez pravih obrokov obremenjujejo presnovo in živčni sistem. Utrujenost se tako ne pojavi zato, ker telesu primanjkuje kalorij, temveč ker energija ni stabilna.
Gibanje: premalo ali preveč
Paradoks sodobnega časa je, da nas lahko utrudi tako pomanjkanje gibanja kot pretiravanje z njim. Sedeč življenjski slog upočasni cirkulacijo, zmanjša dotok kisika v tkiva in pogosto vodi v občutek teže, zaspanosti in brezvoljnosti. Telo, ki se ne giblje, varčuje z energijo – in to občutimo kot stalno utrujenost.
Na drugi strani pa lahko pretirano intenzivna vadba brez dovolj počitka vodi v nasproten učinek. Namesto več energije se pojavi izčrpanost, slabša regeneracija in občutek, da telo nikoli ne dohiti samega sebe. Gibanje mora energijo ustvarjati, ne jemati – in to je meja, ki je pri vsakem posamezniku drugačna.
Stres kot tihi porabnik energije
Stres ni vedno dramatičen ali očiten. Pogosto gre za dolgotrajno napetost, stalno dosegljivost, občutek odgovornosti in notranji pritisk, ki se mu telo ne more izogniti. V takem stanju je živčni sistem ves čas v pripravljenosti. To ni utrujenost, ki bi jo odpravili s krajšim počitkom, temveč stalna poraba energije v ozadju.
Telo, ki je dlje časa v stresnem načinu, porablja več virov, tudi ko fizično miruje. Zato se lahko zvečer zdi izčrpano, čeprav dan ni bil posebej naporen. Spanje takšno utrujenost pogosto le delno omili, ne pa odpravi.
Hormoni in notranje ravnovesje
Hormoni imajo ključno vlogo pri uravnavanju energije. Nihanja v delovanju ščitnice, kortizola ali spolnih hormonov se pogosto najprej pokažejo prav kot nepojasnjena utrujenost. Človek ima občutek, da „nekaj ni v redu“, a tega ne zna povezati s konkretnim vzrokom.
Pri ženskah se utrujenost pogosto spreminja z menstrualnim ciklom, v perimenopavzi ali menopavzi. Pri moških se lahko pojavi ob dolgotrajnem stresu ali padcu testosterona. Takšna utrujenost ni znak šibkosti, temveč signal telesa, da ravnovesje ni več optimalno.
Zakaj dodatna kava ne pomaga
Ko energija pade, je najlažja rešitev kofein. A kava ne ustvarja energije – le začasno jo izposodi. Če je osnovni problem prehrana, stres ali hormoni, dodatna stimulacija pogosto stanje še poslabša. Po kratkem zagonu sledi še večja utrujenost.
To je eden od razlogov, zakaj se nekateri ljudje znajdejo v krogu stalne stimulacije in izčrpanosti, brez občutka pravega okrevanja.
Utrujenost kot informacija, ne sovražnik
Najpomembnejši premik v razmišljanju je, da utrujenost ne pomeni nujno lenobe ali slabega spanca. Pogosto je informacija, da telo nekaj pogreša ali da je nečesa preveč. Namesto iskanja hitrih rešitev je bolj smiselno pogledati širšo sliko: kako jemo, kako se gibamo, kako obremenjen je naš dan in ali si sploh dovolimo upočasniti.
Ko utrujenost obravnavamo kot sporočilo in ne kot napako, se odpre prostor za spremembe, ki niso dramatične, a so dolgoročno učinkovite. Včasih ni treba spati več – treba je živeti drugače.
Foto: Freepik
Prispevek je bil delno pripravljen s pomočjo umetne inteligence in uredniško obdelan.
