Topli in hladni obkladki sodijo med najstarejše in hkrati najpreprostejše načine lajšanja bolečin, napetosti in manjših poškodb. Kljub temu se v praksi pogosto uporabljajo napačno: nekateri dajejo toploto na sveže poškodbe, drugi hladijo kronično napete mišice, kjer bi toplota naredila več koristi. Razlika med obema pristopoma ni le v občutku na koži, temveč v tem, kako telo fiziološko reagira na temperaturo.
Hlad deluje predvsem na ožilje in živčne končiče. Ko na določeno mesto položimo hladen obkladek, se krvne žile zožijo, pretok krvi se začasno zmanjša, s tem pa tudi oteklina in vnetni odziv. Hlad hkrati nekoliko omrtviči živčne končiče, zato se bolečina za kratek čas zmanjša.
Zato je hlajenje primerno predvsem pri:
- svežih udarcih in zvinah,
- oteklinah,
- bolečinah po športni obremenitvi,
- vnetjih v sklepih ali mehkih tkivih, kadar so ta topla in občutljiva.
Največ koristi ima hlad v prvih 24 do 48 urah po poškodbi ali ob pojavu akutnega vnetja. Takrat lahko zmanjša obseg otekline in ublaži bolečino, ne da bi spodbujal dodatno prekrvavitev, ki bi vnetje še stopnjevala.
Pomembno je, da hlajenje ni predolgo. Običajno se priporoča 10 do 15 minut naenkrat, z vmesnimi premori. Neposreden stik ledu s kožo ni priporočljiv, saj lahko povzroči draženje ali celo površinske ozebline.
Zakaj toplota pomaga pri napetih mišicah
Toplota ima nasproten učinek kot hlad. Razširi krvne žile, poveča prekrvavitev in sprosti mišična vlakna. Zaradi boljšega pretoka krvi se tkiva hitreje oskrbijo s kisikom in hranili, kar lahko zmanjša občutek togosti in utrujenosti.
Topli obkladki so zato bolj primerni pri:
- kronično napetih mišicah,
- bolečinah v križu in vratu brez akutnega vnetja,
- občutku zategnjenosti po dolgem sedenju,
- menstrualnih krčih,
- splošni mišični utrujenosti.
Toplota ne deluje protivnetno, temveč sproščujoče. Če jo uporabimo na že vnetem ali otečenem mestu, lahko težave celo poslabša, saj dodatna prekrvavitev poveča pritisk v tkivu in s tem bolečino.
Pri toploti velja enako kot pri hladu: zmernost. Običajno zadostuje 15 do 20 minut, da se mišice sprostijo, brez da bi prišlo do pregrevanja kože.
Kako prepoznati, ali gre za vnetje ali za napetost
V praksi ni vedno jasno, ali je bolečina posledica vnetja ali zgolj mišične zakrčenosti. Nekaj osnovnih znakov lahko pomaga pri odločitvi:
Za vnetje so bolj značilni:
- lokalna toplota,
- oteklina,
- občutljivost na dotik,
- bolečina, ki se stopnjuje ob obremenitvi.
Za mišično napetost so pogostejši:
- občutek togosti,
- zategnjenost brez očitne otekline,
- bolečina, ki se zmanjša ob gibanju ali raztezanju.
Če prevladujejo znaki vnetja, je hlad praviloma varnejša izbira. Če gre predvsem za napetost, utrujenost ali togost, je toplota učinkovitejša.
Kaj storiti pri bolečinah, ki trajajo dlje časa
Pri kroničnih težavah, kjer ni več izrazitega vnetja, a se bolečina redno vrača, se pogosto uporablja kombinacija obeh pristopov, vendar ne hkrati. Nekateri ljudje se bolje odzovejo na toploto, drugi na kratko hlajenje, zlasti po telesni aktivnosti.
Pri takšnih težavah obkladki ne odpravljajo vzroka, temveč le začasno ublažijo simptome. Če so bolečine posledica slabe drže, preobremenitev ali pomanjkanja gibanja, se brez spremembe navad običajno vračajo ne glede na temperaturo obkladkov.
V teh primerih se obkladki uporabljajo kot podporni ukrep, medtem ko imajo večji vpliv redno gibanje, raztezanje in razbremenitev statičnih položajev.
Pogoste napake pri uporabi obkladkov
Ena najpogostejših napak je uporaba toplote takoj po poškodbi. Če se na svež zvin ali udarec položi topel obkladek, se lahko oteklina poveča in okrevanje podaljša.
Druga pogosta napaka je predolgo hlajenje, zlasti pri občutljivi koži ali slabši prekrvavitvi. Namesto lajšanja bolečine lahko pride do draženja kože in večje togosti mišic po končanem hlajenju.
Pogosto se spregleda tudi, da temperatura sama po sebi ne nadomesti počitka. Če se poškodovano ali preobremenjeno mesto takoj znova obremeni, je učinek obkladka zelo kratek.
Kako izbrati praktično rešitev za domačo rabo
Za hlajenje so primerni hladilni geli, vrečke z ledom, zavite v tanko krpo, ali posebni hladni obkladki, ki se hranijo v zamrzovalniku. Pomembno je, da niso neposredno na koži in da se uporabljajo v kratkih intervalih.
Za toploto se lahko uporabljajo termoforji, grelne blazine ali topli, vlažni obkladki. Vlažna toplota pogosto prodre globlje v tkivo kot suha, zato jo nekateri doživljajo kot učinkovitejšo pri mišični napetosti.
Ne glede na izbiro velja osnovno pravilo: hlad je namenjen umirjanju vnetja in otekline, toplota sproščanju napetih mišic. Ko se ta logika upošteva, so obkladki preprost, poceni in razmeroma varen način, kako si pri vsakdanjih bolečinah vsaj delno olajšati počutje.
