Trgi po Trumpovih izjavah mirnejši: nafta in zlato navzdol, tehnologija v rdečem

https://unsplash.com/@cheungyin?utm_source=unsplash&utm_medium=referral&utm_content=creditCopyText[Foto: Cheung Yin/Unsplash]

Na finančnih trgih je bilo v četrtek zaznati umirjanje, potem ko so se zmanjšale skrbi glede morebitnega zaostrovanja razmer med ZDA in Iranom. Vlagatelji so se začeli umikati iz varnih naložb, kar se je najprej pokazalo pri zlatu, hkrati pa so se znižale tudi cene nafte.

Cena severnomorske nafte brent je zdrsnila na 64,9 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa na 60,5 dolarja. Obe pogodbi sta izgubili po 2,4 odstotka, potem ko sta v prejšnjem trgovanju dosegli najvišje ravni v zadnjih mesecih. Umik cen sledi obdobju hitre rasti, ki je bilo povezano predvsem z geopolitičnimi tveganji in skrbi glede dobave.

Tudi zlato je izgubilo del nedavnih dobičkov. Cena se je znižala na približno 4.598,0 dolarja za unčo, kar predstavlja padec za 0,5 odstotka. Dan prej je zlato doseglo novo rekordno vrednost pri 4.642,7 dolarja, kar je spodbudilo del vlagateljev k unovčevanju dobičkov.

Medtem se je negativno razpoloženje s tehnološkega sektorja v ZDA preneslo tudi na azijske borze. Po nadaljnjih padcih na Wall Streetu so vlagatelji v Aziji zmanjševali izpostavljenost do podjetij, povezanih s polprevodniki in umetno inteligenco, ter se preusmerjali v bolj obrambne sektorje.

Na Japonskem je indeks Nikkei po sredinem rekordu izgubil 0,9 odstotka, širši indeks Topix pa je kljub šibkemu tehnološkemu sektorju zrasel za 0,4 odstotka in dosegel novo najvišjo vrednost. Tajvanski indeks TAIEX je padel za 0,5 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 0,4 odstotka, pri čemer so bile izgube skoncentrirane predvsem v tehnoloških delnicah.

Na celinski Kitajski večjih premikov ni bilo, južnokorejski indeks KOSPI pa je pridobil 0,3 odstotka in se povzpel na novo rekordno raven. Južnokorejska centralna banka je ob tem obrestno mero pustila nespremenjeno in nakazala, da se trenutni cikel denarnega sproščanja približuje zaključku.

Valutni trgi so bili zaznamovani z izrazitejšimi nihanji jena. Japonska valuta je ponoči zdrsnila na najnižjo raven proti dolarju od julija 2024, nato pa se je po izjavah japonskih oblasti hitro okrepila. Finančni minister Satsuki Katayama je poudaril, da bodo pristojni organi ukrepali proti pretiranim nihanjem tečajev in da pri tem ne izključujejo nobenih možnosti.

Dodatno negotovost povzroča tudi politično dogajanje v Tokiu. Premierka Sanae Takaichi naj bi prihodnji teden razpustila spodnji dom parlamenta in razpisala predčasne volitve za 8. februar. Na trgih so se okrepila pričakovanja, da bi lahko nov mandat prinesel dodatne fiskalne spodbude, kar je v zadnjih dneh pritiskalo na jen in državne obveznice.

Donosnost 20-letnih japonskih državnih obveznic se je v četrtek znižala na 3,1 odstotka, potem ko je v prejšnjem trgovanju dosegla rekordnih 3,2 odstotka, kar kaže na delno umirjanje po močnem skoku donosnosti v začetku tedna.