Azijski tigrasti komar, invazivna vrsta, ki izvira iz tropskih območij Azije, se vse hitreje širi po Nemčiji. Zdravstvene oblasti in strokovnjaki opozarjajo, da podnebne spremembe ustvarjajo vse ugodnejše razmere za njegovo naselitev, s tem pa raste tudi tveganje za pojav bolezni, ki jih ta vrsta lahko prenaša.
Stalne populacije komarja so bile doslej potrjene v več nemških mestih in okrožjih, med drugim v Bonnu, Euskirchnu, okrožju Rhein-Erft ter Berlinu. Na možnost nadaljnjega širjenja opozarjajo tudi v Kölnu, kjer pričakujejo povečano prisotnost komarjev v prihodnjih mesecih.
Za širjenje vrste so po ocenah strokovnjakov ključne vse milejše zime, višje temperature in pogostejše padavine. Pomembno vlogo imata tudi mednarodni promet in trgovina, saj se ličinke in jajčeca pogosto širijo z blagom in prevoznimi sredstvi.
Prenašalec denge in čikungunje
Azijski tigrasti komar je prepoznaven po značilnih črno-belih progah in agresivnem pikanju tudi podnevi. Največjo skrb pa povzroča njegova sposobnost prenašanja virusov denge in čikungunje, bolezni, ki sta sicer značilni predvsem za tropske in subtropske predele sveta.
Denga lahko povzroči visoko vročino, močne glavobole, bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaje. V hujših primerih lahko pride do krvavitev in drugih življenjsko nevarnih zapletov.
Virus čikungunje praviloma povzroča nenadno vročino ter izrazite bolečine v sklepih, ki lahko pri nekaterih bolnikih trajajo več tednov ali celo mesecev po okužbi.
Po navedbah strokovnjakov v Nemčiji doslej še niso potrdili lokalnega prenosa teh bolezni prek ustaljenih populacij tigrastega komarja. Kljub temu opozarjajo, da se s širjenjem vrste in nadaljnjim segrevanjem podnebja tveganje povečuje.
Kako zmanjšati tveganje
Strokovnjaki priporočajo odstranjevanje stoječe vode v okolici domov, saj so zalivalke, vedra, cvetlični lonci in drugi manjši zbiralniki vode idealna mesta za razmnoževanje komarjev.
Po poročanju Euronewsa nemški raziskovalci prebivalce spodbujajo tudi k sodelovanju v projektu spremljanja širjenja komarjev, v okviru katerega lahko najdene primerke pošljejo strokovnjakom za identifikacijo in spremljanje novih žarišč.
