Ameriška vojaška operacija proti Iranu se je tretji dan razširila na širšo regijo Bližnjega vzhoda, politični odzivi pa prihajajo z obeh strani Atlantika. Medtem ko Washington govori o napredku operacije, v Perzijskem zalivu ostajajo zaprti zračni prostori, na mejah pa se kopičijo tujci, ki zapuščajo Iran.
Predsednik Donald Trump je ob prvem javnem nastopu po začetku operacije Epski bes v Beli hiši poudaril, da Združene države zasledujejo štiri ključne cilje: uničenje iranskih raketnih zmogljivosti, oslabitev pomorske sile, preprečitev razvoja jedrskega orožja ter onemogočanje, da bi Teheran oboroževal in financiral oborožene skupine zunaj svojih meja.
Iran je po njegovih besedah ignoriral opozorila Washingtona in nadaljeval aktivnosti, povezane z jedrskim programom. „Že zdaj smo precej pred našimi časovnimi napovedmi,“ je dejal in dodal, da imajo ameriške sile zmogljivosti za daljše delovanje, če bi bilo to potrebno.
Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da je bilo v prvih 48 urah zadetih več kot 1250 ciljev. Med njimi so bili poveljniški centri, lokacije balističnih raket, pomorska sredstva ter objekti, povezani s protiladijskimi sistemi. Trump je zatrdil, da je bilo onesposobljenih tudi 10 plovil.
Napetosti v Zalivu in širitev spopadov
Spopadi niso omejeni le na Iran. Teheran je napadel energetske objekte v Katarju in Savdski Arabiji, Hezbolah pa je iz Libanona izmenjal ognjene udare z izraelsko vojsko. Euronews navaja, da so bili brezpilotni letalniki, usmerjeni proti britanski vojaški oporišči na Cipru, izstreljeni iz Libanona, najverjetneje s strani Hezbolaha. Eden od dronov je zadel vzletno-pristajalno stezo.
V Bagdadu so se drugi dan zapored nadaljevali spopadi med protestniki in varnostnimi silami v bližini ameriškega veleposlaništva. Demonstranti so metali kamenje, policija je odgovorila s solzivcem. Ameriško predstavništvo je opozorilo, da se lahko protesti „brez večjega opozorila“ zaostrijo.
Zaradi varnostnih razlogov je bilo začasno evakuirano tudi osebje ameriškega veleposlaništva v Amanu.
Evakuacije in evropski odzivi
Letalski promet v regiji ostaja močno moten. Večina zračnih prostorov držav Perzijskega zaliva je zaprta, v Dubaju in Abu Dabiju je sicer pozno zvečer vzletelo nekaj letov, a desettisoči potnikov ostajajo ujeti.
Na kopenski meji med Iranom in Azerbajdžanom se je promet občutno povečal. Po ocenah je prek mejnega prehoda Astara v zadnjih dneh v Azerbajdžan prešlo med 370 in 400 ljudi.
Evropski voditelji pozivajo k umiritvi razmer. Italijanska premierka Giorgia Meloni je Iran pozvala k prenehanju napadov na zalivske države in opozorila na nevarnost širjenja konflikta. Ob tem je dejala, da sedanji iranski režim ne sme razpolagati z raketami dolgega dosega in jedrskimi bojnimi glavami.
Španska obrambna ministrica Margarita Robles je zagotovila, da ameriška operacija ni bila izvedena z uporabo skupnih oporišč Rota in Morón na jugu Španije. Španski premier Pedro Sánchez je napad označil za „neupravičeno“ in „nevarno“ vojaško posredovanje.
