Evropski trgi z zemeljskim plinom so doživeli enega večjih dnevnih skokov cen v zadnjem obdobju. Referenčna cena na nizozemski borzi TTF je narasla za 45 odstotkov in dosegla približno 46 evrov za megavatno uro, podobno rast so zabeležili tudi na britanskem trgu.
Do cenovnega šoka je prišlo po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu in začasni ustavitvi proizvodnje utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Katarju. Državno podjetje QatarEnergy je sporočilo, da je po napadu na objekte prekinilo delovanje v največjem obratu na svetu, povezanem z ogromnim plinskim poljem North Field, poroča Euronews. Podrobnosti o obsegu izpada niso bile razkrite.
Napetosti so znova usmerile pozornost na Hormuško ožino, eno ključnih energetskih točk na svetu. Po napadih je Iran zagrozil z blokado plovne poti, po kateri poteka znaten delež svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom, tudi katarskega izvoza.
Kot je za Euronews ocenil globalni energetski analitik Maurizio Carulli iz družbe Quilter Cheviot, Hormuška ožina v sodobni zgodovini še nikoli ni bila povsem zaprta, čeprav je promet že večkrat doživel začasne upočasnitve. „Približno 20 odstotkov svetovne oskrbe z nafto in 38 odstotkov svetovne pomorske trgovine s surovo nafto poteka skozi Hormuško ožino,“ je poudaril.
Carulli ocenjuje, da ladjarske družbe zaradi varnostnih tveganj in zavarovalnih omejitev verjetno ne bodo tvegale plovbe, dokler se vojaške razmere ne umirijo. Po njegovih besedah satelitski podatki kažejo, da se je tranzit tankerjev čez konec tedna skoraj ustavil.
Evropa izpostavljena svetovni konkurenci
Katar zagotavlja med 12 in 14 odstotki evropskega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina. Čeprav Evropa ni neposredno odvisna izključno od katarskega LNG, bi lahko daljše motnje sprožile posreden pritisk na cene.
Če bi bile dobave v Azijo omejene, bi tamkajšnji kupci lahko povečali povpraševanje pri drugih dobaviteljih, kar bi okrepilo globalno konkurenco za utekočinjeni plin. Posledica bi bile višje cene tudi za evropske odjemalce.
Katar je postal eden ključnih dobaviteljev za Evropo po letu 2022, ko so evropske države zaradi ruske invazije na Ukrajino zmanjšale odvisnost od ruskega plinovodnega plina.
Napetosti prihajajo v času, ko so evropska skladišča plina razmeroma slabo zapolnjena. Ob koncu ogrevalne sezone so bila skladišča v EU zapolnjena manj kot 30 odstotkov, medtem ko so bila v enakem obdobju lani približno 40-odstotno polna.
Nemčija in Francija sodita med bolj izpostavljene države. Po podatkih organizacije Gas Infrastructure Europe so bila nemška skladišča konec tedna zapolnjena 20,5 odstotka, francoska pa 21 odstotkov. Zaradi nižjih rezerv so trgi bolj občutljivi na morebitne nove motnje v dobavi in dodatno nestanovitnost cen.
