Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ZDA tik pred izvedbo vojaškega napada na Iran ustavile načrtovano operacijo, potem ko so voditelji Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov Washington pozvali k dodatnemu času za pogajanja s Teheranom.
Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je bil napad na Iran predviden za torek, vendar ga je po pogovorih z voditelji Perzijskega zaliva odpovedal zaradi “resnih pogajanj”, ki naj bi trenutno potekala med stranema.
Ob tem je poudaril, da ameriška vojska ostaja pripravljena na obsežen napad, če dogovor ne bo dosežen.
“Ameriški vojski sem naročil, naj jutri ne izvede načrtovanega napada na Iran, vendar sem ji hkrati ukazal, naj bo pripravljena na popoln, obsežen napad v trenutku, če ne bo dosežen sprejemljiv dogovor,” je zapisal Trump.
Washington zahteva omejitev iranskega jedrskega programa
Po navedbah Trumpa mora morebitni sporazum zagotoviti predvsem eno ključno zahtevo Washingtona: Iran ne sme razviti jedrskega orožja.
Ameriški predsednik je že dan prej Teheranu javno zagrozil, da mu “zmanjkuje časa”, ter opozoril, da mora iransko vodstvo hitro ukrepati, sicer “od njih ne bo ostalo nič”.
Dogajanje prihaja v času krhkega premirja na Bližnjem vzhodu, ki velja od 8. aprila po večtedenskem zaostrovanju med Iranom ter ameriško-izraelskimi silami. Konflikt se je po navedbah diplomatskih virov začel konec februarja z ameriško-izraelskimi napadi na iranske cilje.
Teheran je v ponedeljek nakazal, da je odgovoril na nov ameriški predlog za končanje konflikta, vendar diplomatski viri opozarjajo, da ostajajo razlike med stranema zelo velike.
Iran naj bi moral zmanjšati jedrske zmogljivosti
Po poročanju iranske tiskovne agencije Fars naj bi ameriški predlog vseboval pet ključnih zahtev. Med njimi naj bi bilo zmanjšanje iranskih jedrskih zmogljivosti na en sam aktivni objekt ter prenos zalog visoko obogatenega urana iz Irana v Združene države.
Washington teh podrobnosti uradno še ni potrdil, vendar Trumpova administracija že več mesecev vztraja, da mora biti vsak dogovor bistveno strožji od prejšnjih mednarodnih jedrskih sporazumov z Iranom.
Posebej pomembno vlogo pri zadnjem diplomatskem posredovanju so očitno odigrale zalivske države. Katarski emir Tamim bin Hamad Al Thani, savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman in predsednik Združenih arabskih emiratov Mohamed bin Zayed naj bi Trumpa osebno prosili, naj napad začasno odloži, ker verjamejo, da je dogovor še vedno mogoč.
Trump je njihove države označil za ključne ameriške zaveznike v regiji in dejal, da bi morebitni dogovor koristil tako ZDA kot širšemu Bližnjemu vzhodu.
