Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred srečanjem z dansko in grenlandsko delegacijo v Washingtonu znova javno poudaril, da ZDA po njegovem mnenju potrebujejo Grenlandijo iz varnostnih razlogov. Kot je zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social, bi moral Nato „tlakovati pot“ za takšno rešitev, sicer bi po njegovih besedah obstajalo tveganje, da bi se na otoku okrepil vpliv Rusije ali Kitajske.
Trump je ob tem ocenil, da samo članstvo Grenlandije v Natu ne zagotavlja zadostne zaščite za to severnoatlantsko ozemlje, ki je del Kraljevine Danske. S tem je zavrnil predloge več evropskih držav o okrepitvi zavezniške prisotnosti na Arktiki kot zadostnem odgovoru na varnostna vprašanja v regiji.
V Belo hišo sta danes popoldne napovedala prihod danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt. Srečanje je bilo sprva načrtovano kot pogovor med zunanjimi ministri, vendar se mu je pridružil tudi ameriški podpredsednik J. D. Vance, kar je v diplomatskih krogih sprožilo ugibanja o ostrejšem tonu razprav.
Po navedbah iz Washingtona se bo delegacija po pogovorih v Beli hiši skupaj z danskim veleposlanikom sestala še s člani t. i. arktičnega kavkusa v ameriškem kongresu. Obenem je napovedano, da bo konec tedna v København odpotovala dvostranska delegacija ameriških zakonodajalcev, ki se bo srečala s predstavniki danske in grenlandske vlade.
V ameriškem senatu sta medtem senatorki Jeanne Shaheen in Lisa Murkowski vložili zakonodajni predlog, ki bi prepovedal uporabo sredstev ameriškega obrambnega ministrstva ali zunanjega ministrstva za priključitev ali prevzem nadzora nad Grenlandijo oziroma katerim koli ozemljem države članice Nata brez soglasja zadevne države ali odobritve Severnoatlantskega sveta.
Evropski odzivi in diplomatske poteze
Več držav članic Nata je v zadnjih dneh predlagalo okrepitev zavezniške prisotnosti na Arktiki kot odgovor na Trumpove varnostne argumente. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je napovedal, da bo Francija 6. februarja odprla diplomatsko predstavništvo na Grenlandiji, odločitev o tem pa je bila sprejeta že lani poleti. Ob tem je Washington obtožil pritiska na zaveznike.
Nemčija ne načrtuje odprtja konzulata na Grenlandiji. Po navedbah iz Berlina ostaja za nemško zastopanje pristojno veleposlaništvo v Københavnu, Nemčijo pa na otoku zastopa tudi častni konzul. Danska je hkrati napovedala dodatno napotitev vojaškega osebja in okrepitev dejavnosti v okviru Nata za zaščito območja.
Tudi znotraj republikanske stranke v ZDA so se pojavili kritični odzivi na ostro retoriko do Grenlandije. Nekateri vidni člani stranke so v javnih izjavah opozorili, da bi tak pristop lahko oslabil odnose z dolgoletnimi zavezniki.
Grenlandija ima avtonomni status v okviru Kraljevine Danske in je kot del te države vključena v Nato. Otok ima pomembno geostrateško vlogo, saj taljenje ledu odpira krajše pomorske poti med Evropo in Azijo ter povečuje dostopnost do bogatih nahajališč mineralov, ključnih za sodobno tehnološko industrijo.
Trump je zanimanje za prevzem Grenlandije javno izrazil že v svojem prvem predsedniškem mandatu, vendar je København takrat to možnost odločno zavrnil. Aktualne izjave ameriškega predsednika so zato v Evropi znova sprožile razprave o varnosti Arktike, vlogi Nata in prihodnjih odnosih med ZDA ter evropskimi zaveznicami.
