Krepitev gospodarske dejavnosti se je v poletnih mesecih nekoliko umirila, medtem ko so k rasti cen življenjskih potrebščin znova največ prispevale cene energentov. Ti se dražijo zaradi geopolitičnih napetosti in motenj v oskrbi, v najnovejšem Ekonomskem ogledalu ugotavlja Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Kot poroča STA, se je medletna rast cen življenjskih potrebščin septembra zvišala na 3,3 odstotka, spodbujale pa so jo predvsem višje cene energentov.
Rast cen storitev se je ob nekaterih izrazitejših sezonskih pocenitvah v zadnjih mesecih nekoliko upočasnila. Cene poltrajnega blaga so bile medletno nekoliko višje, cene trajnega blaga pa nižje. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so ob ponovnem mesečnem upadu ostale nižje kot pred letom, so navedli pri Umarju.
Umirjanje izvoznega dela gospodarstva
Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva se je poleti nekoliko umirila. Realni izvoz blaga je bil julija in avgusta v povprečju nekoliko manjši kot v letošnjem drugem četrtletju. Po junijskem krčenju se je medtem nadaljevala tekoča rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti.
V prvih osmih mesecih je bila medletna rast izvoza blaga in proizvodnje predelovalnih dejavnosti široko osnovana. Pritiski na stroškovno in cenovno konkurenčnost gospodarstva so od sredine lanskega leta popuščali, zaradi česar se je izvozna konkurenčnost v prvi polovici letošnjega leta izboljšala.
Prvi podatki za tretje četrtletje pa po ugotovitvah Umarja kažejo na rahel negativen zasuk pri cenovni konkurenčnosti.
V poletnih mesecih se je nekoliko umirila tudi aktivnost v večini dejavnosti, povezanih predvsem z domačo proizvodno in investicijsko dejavnostjo. Medletna rast zasebne potrošnje se je po razpoložljivih podatkih okrepila.
Razpoloženje v gospodarstvu se od aprila, ko je doseglo dno, večinoma izboljšuje. Septembra je bilo višje kot pred letom in tudi nad dolgoletnim povprečjem.
Plače v zasebnem in javnem sektorju višje za več kot sedem odstotkov
Število delovno aktivnih je avgusta ostalo skoraj nespremenjeno, upadanje števila brezposelnih pa se je od sredine leta nekoliko pospešilo.
Ob nizki brezposelnosti in ugodnih gospodarskih gibanjih je bila povprečna nominalna bruto plača v zasebnem sektorju v prvih sedmih mesecih za 7,2 odstotka višja kot v enakem obdobju lani.
V javnem sektorju je bila višja za 7,1 odstotka, rast pa je predvsem posledica izvajanja plačne reforme.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih osmih mesecih znašal 1,254 milijarde evrov in je bil medletno večji za 188 milijonov evrov. Prihodki so se povečali bolj kot v enakem obdobju lani, nekoliko pa se je okrepila tudi rast odhodkov, so še navedli analitiki Umarja.
