Znanstvenik umetne inteligence in doktor strojnega učenja Niko Gamulin je na družbenem omrežju X objavil serijo zapisov, v katerih ostro kritizira stanje v slovenskem zdravstvu, predvsem dramatično podaljševanje čakalnih dob v obdobju med letoma 2021 in 2025. Ob tem se sklicuje na podatke NIJZ, ZZZS in SURS ter opozarja, da so obljube aktualne vlade o krajših čakalnih dobah ostale neuresničene.
V prvi objavi izpostavlja, da je bilo ob začetku mandata aktualne vlade obljubljeno, da bodo pacienti do specialista prišli v največ 30 dneh. „Realnost je grozljiva,“ pravi Gamulin, saj se je po podatkih NIJZ za zelo hitro obravnavo v kardiologiji čakalna doba podaljšala z 20 na 40 dni, kar pomeni podvojitev časa v štirih letih.
Gamulin navaja tudi skrb vzbujajoče podatke s področja onkologije. Čakalna doba za zelo hitro obravnavo naj bi se v obdobju 2021–2025 podaljšala s 15 na 28 dni, kar predstavlja 87-odstotno povečanje. Po njegovih besedah to pomeni zamude pri diagnostiki, ki vodijo do napredovanja bolezni, medtem ko se je število pacientov, ki čakajo nad dopustno dobo, povečalo z 80.000 na 92.000.
Operacije kolka: čakanje tudi do 300 dni
Kot posebno pereč izpostavlja področje ortopedije, kjer je čakalna doba za operacije kolka v rednem terminu narasla s 200 na 300 dni. „Starejši postajajo nepokretni, odvisni od pomoči družine,“ opozarja Gamulin in se sklicuje na podatke ZZZS.
Povečana umrljivost in stagnacija življenjske dobe
Zaradi slabše dostopnosti do zdravstvenih storitev so po njegovih navedbah posledice vse bolj vidne v javnozdravstveni statistiki. Umrljivost zaradi raka in srčno-žilnih bolezni se je med letoma 2021 in 2024 povečala za 5 do 10 odstotkov (vir: SURS), izogibna umrljivost pa ostaja nad povprečjem Evropske unije (Eurostat, 2022). „Pričakovana življenjska doba stagnira pri 80,6 letih, kar je neposredno povezano s slabšo dostopnostjo do zdravnikov in pregledov,“ dodaja.
Tragične zgodbe bolnikov: od čakanja do nepopravljivih posledic
Posebej pretresljive so osebne zgodbe, ki jih Gamulin navaja v nadaljevanju niti. Ena izmed njih govori o 62-letni bolnici, ki je na kolonoskopijo čakala pet mesecev, medtem ko je rak medtem napredoval. Drugi primer izpostavlja 75-letnika, ki je čakal 18 mesecev na operacijo kolka in v tem času zapadel v depresijo. Tretji primer omenja 55-letnega moškega, ki je dočakal srčni infarkt po štirimesečnem čakanju na kardiološki pregled.
Še posebej velik odziv je povzročil primer, ki ga je Gamulin vključil v šesti objavi, kjer navaja zapis infektologa dr. Federica V. Potočnika, specialista za nalezljive bolezni. Po njegovih besedah je moški čakal več kot leto in pol na obisk pri urologu, potem ko so mu v krvi odkrili sumljive vrednosti, povezane z možno boleznijo prostate. Ko je končno prišel do specialistične obravnave, je imel že več kot 50 zasevkov raka in zanj ni bilo več rešitve. „Umrl bo,“ je zapisal Potočnik in dodal: „Povozili so zdravstvo, uničujejo državo. In pol gledaš, kako se nam vsem smejejo v obraz.“
Kljub številnim opozorilom stroke in javnosti, vlada in Ministrstvo za zdravje doslej nista predstavila celovitega načrta za učinkovito skrajševanje čakalnih dob. Namesto konkretnih ukrepov se soočamo z administrativnimi zamiki, zamenjavami kadrov in obljubami, ki ne prehajajo v prakso.
Če se bo takšno delo vlade še nadaljevalo, se zdi, da bomo Slovenci še dolgo čakali – ne le na zdravniške preglede, temveč tudi na politično voljo za resnične spremembe. In kot kažejo številke ter tragične zgodbe iz vsakdanjega življenja, ta čakanja niso nedolžna – pomenijo poslabšanje zdravja, trpljenje in prezgodnje smrti. Rešitev ni na vidiku, zato je realnost žal takšna: v Sloveniji še naprej dobesedno umiramo v vrstah.
Foto: Pixabay
