Ustavno sodišče bo v četrtek obravnavalo eno najbolj politično občutljivih zadev zadnjih let – ustavnost novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B), s katero je Golobova koalicija leta 2022 temeljito preoblikovala upravljanje javnega servisa.
Iz predloga dnevnega reda 17. seje ustavnega sodišča izhaja, da bodo sodniki vsebinsko obravnavali tako pobudo Petra Gregorčiča in drugih kot tudi zahtevo Državnega sveta za oceno ustavnosti posameznih določb novele RTV zakona.
Gre za zakon, ki je ukinil dotedanji programski in nadzorni svet RTV Slovenija ter uvedel nov enotni svet zavoda. Spremembe so pomenile tudi predčasno prenehanje mandatov delu dotedanjega vodstva in organov RTV, kar je pozneje sprožilo ustavni spor.
Nasprotniki zakona že od začetka trdijo, da je šlo za političen poseg v javni servis in retroaktivno prekinitev mandatov, medtem ko je vlada spremembe predstavljala kot depolitizacijo RTV Slovenija.
Zadeva, ki je že pretresla RTV in politiko
Prav novela RTV zakona je v začetku mandata Roberta Goloba povzročila enega največjih institucionalnih in političnih konfliktov. Ustavno sodišče je leta 2023 izvajanje dela zakona začasno zadržalo, nato pa je zadržanje odpravilo, kar je omogočilo vzpostavitev nove upravljalske strukture RTV Slovenija.
Sledile so menjave vodstva, reorganizacija zavoda, odhodi novinarjev in številni politični spori o tem, ali gre za depolitizacijo ali zgolj zamenjavo vpliva.
Tokratna seja prihaja v posebej občutljivem političnem trenutku – le dan pred potrjevanjem novega mandatarja in oblikovanjem nove desnosredinske koalicije, v kateri naj bi sodelovale SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati.
Čeprav iz dnevnega reda še ni mogoče sklepati, kakšna bo končna odločitev ustavnega sodišča, se v političnih krogih že pojavljajo špekulacije, da bi lahko sodniki zdaj postavili precej strožje ustavne omejitve za prihodnje posege politike v RTV Slovenija.
Bi odločitev omejila prihodnje “čiščenje” RTV?
Prav tu se odpira najbolj občutljivo politično vprašanje.
Če bi ustavno sodišče ugotovilo, da so bili posegi v mandate oziroma način reorganizacije RTV protiustavni, bi to lahko pomembno omejilo možnosti prihodnjih oblasti za podobne sistemske posege v javni servis.
V politični interpretaciji bi to pomenilo, da je Golobova vlada lahko izpeljala radikalno reorganizacijo RTV, prihodnja oblast pa bi po morebitni odločitvi ustavnega sodišča dobila bistveno ožje manevrske možnosti za nove kadrovske in upravljalske posege.
Za zdaj sicer ni jasno, ali bo ustavno sodišče zadevo zaključilo že na četrtkovi seji ali pa gre šele za nadaljevanje vsebinske obravnave ene najtežjih ustavnopravnih in političnih zadev zadnjih let.
