[STA] – Ustavno sodišče je odločilo, da del zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, kolikor se nanaša na predsednika in sekretarja DS, ni v neskladju z ustavo. Državni svet je namreč zahteval ustavno presojo, saj je po njegovi oceni neustrezno, da je predsednik DS uvrščen dva plačna razreda nižje od denimo predsednika DZ in vlade.
Državni svet je zahtevo za ustavno presojo drugega odstavka 60. člena v zvezi z uvrstitvijo funkcij v plačne razrede ter osmega odstavka 101. člena zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, kolikor se nanašata na predsednika DS in sekretarja DS, sprejel 19. marca 2025 na pobudo predsednika DS Marka Lotriča.
Po Lotričevem mnenju je ureditev plačnega položaja predsednika in sekretarja DS neustrezna, saj je predsednik uvrščen v 65. plačni razred, sekretar pa v 55. plačni razred. S tem je kršeno načelo delitve oblasti, saj se vzpostavlja bistvena nesorazmerja v primerjavi s plačnimi razredi primerljivih funkcij izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, je Lotrič dejal na takratni seji DS
Ustavno sodišče je v odločbi, sprejeti 15. januarja, navedlo, da DS za razliko od predsednika republike, DZ, vlade ter ustavnega in vrhovnega sodišča nima nobenih lastnih pristojnosti, na podlagi katerih bi lahko sam sprejemal odločitve. Z vidika oblastnih funkcij, ki jih opravljajo državni organi, DS ni mogoče opredeliti kot nosilca zakonodajne, izvršilne ali sodne funkcije. Iz te razlike po navedbah ustavnega sodišča izhajajo relativno manjša obremenjenost, odgovornost oziroma zahtevnost opravljanja nalog vodilnih funkcionarjev DS v primerjavi z obremenjenostjo vodilnih funkcionarjev drugih navedenih državnih organov.
Zato ni v neskladju z načelom delitve oblasti, če je funkcija predsednika DS na plačni lestvici, ki ima 67 plačnih razredov, uvrščena za dva plačna razreda nižje, kot so uvrščene funkcije predsednikov drugih navedenih državnih organov, oziroma je funkcija sekretarja DS uvrščena v 55. plačni razred, kar je za šest plačnih razredov nižje kot funkcija generalnega sekretarja DZ in za tri plačne razrede nižje kot funkcija generalnega sekretarja predsednika republike, piše v odločbi.
Ustavno sodišče ocenjuje, da te razlike ne pomenijo bistvenega nesorazmerja med plačnimi razredi navedenih vodilnih funkcij. Glede na navedeno izpodbijani ureditvi plačnih razmerij ni mogoče očitati neskladja z načelom delitve oblasti iz drugega stavka drugega odstavka 3. člena ustave.
Poleg tega položaja predsednika in sekretarja DS z vidika določanja višine plač ni mogoče povsem enačiti s položaji predsednikov in generalnih sekretarjev drugih navedenih državnih organov. Zato zakonodajalec njihov plačni položaj lahko različno ureja, meni ustavno sodišče. Glede na to 2. odstavek 60. člena zakona, kolikor se nanaša na predsednika in sekretarja DS, ni v neskladju z ustavo.
Predlagatelj je kot nejasen izpodbijal tudi prvi stavek osmega odstavka 101. člena zakona, ki določa, da se funkcionarjem, ki opravljajo ali nastopijo funkcije izvršilne oblasti in funkcionarjem, ki opravljajo ali nastopijo funkcije zakonodajne oblasti do izteka mandata DZ, ki teče ob začetku uporabe tega zakona, ne izplačuje zvišanje plač.
Kot so zapisali v odločbi, je postopnost pri zviševanju plač ena od temeljnih značilnosti plačne reforme. V skladu z izpodbijano določbo se v njej navedenim funkcionarjem le časovno zamakne izplačilo višje plače do izteka mandatne dobe sedanje sestave DZ na način, da bodo takrat prejeli plačo v višini, v kateri bodo zajeta vsa do takrat izvedena povišanja. To pomeni, da bodo ti funkcionarji takrat upravičeni do plače v takšni višini, kot bi jo na tej funkciji prejeli, če ne bi bilo omejitve iz zakona. Glede na navedeno prvi stavek osmega odstavka 101. člena zakona ni v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti iz 2. člena ustave.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi predsednika Roka Čeferina ter sodnic in sodnikov Mateja Accetta, Nine Betetto, Primoža Gorkiča, Neže Kogovšek Šalamon, Roka Svetliča in Katje Šugman Stubbs. Odločbo je sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Rok Svetlič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.
