Astronomi so v bližnjem vesolju potrdili obstoj doslej neznane vrste objekta – kompaktnega plinskega oblaka brez zvezd, v katerem močno prevladuje temna snov. Gre za prvi potrjeni primer tako imenovane “neuspele galaksije”, ki je ostala v zgodnji razvojni fazi in nikoli ni oblikovala zvezd.
Objekt, poimenovan Oblak-9, se nahaja na obrobju spiralne galaksije Messier 94, približno 16 milijonov svetlobnih let od Zemlje. Evropska vesoljska agencija (ESA) navaja, da so ključne podatke zagotovila opazovanja z vesoljskim teleskopom Hubble, ki so omogočila neposredno preverjanje, ali v objektu obstajajo zvezde. Rezultatov ni bilo – Oblak-9 je povsem brezzvezden.
ESA poroča, da so znanstveniki takšne strukture desetletja napovedovali v teoretičnih modelih nastajanja galaksij, vendar jih do zdaj niso mogli zanesljivo potrditi. Radijski pregledi so sicer zaznavali plinske oblake v bližini galaksij, a brez dovolj natančnih podatkov ni bilo mogoče izključiti možnosti, da gre za zelo šibke pritlikave galaksije.
Brez zvezd, z veliko temne snovi
Po navedbah ESA je jedro Oblaka-9 sestavljeno iz nevtralnega vodika in meri približno 4900 svetlobnih let v premeru. Masa plina dosega okoli 1 milijon Sončevih mas. Dinamične analize pa kažejo, da je skupna masa sistema več tisočkrat večja, kar pomeni, da v njem izrazito prevladuje temna snov. Ocene kažejo na več milijard Sončevih mas temne snovi.
ESA poudarja, da je prav odsotnost zvezd ključna za razumevanje narave objekta. Ker temna snov ne oddaja svetlobe, jo je običajno mogoče preučevati le posredno, prek vpliva na gibanje zvezd ali galaksij. Oblak-9 pa omogoča vpogled v sistem, kjer ni svetlih objektov, ki bi zakrivali gravitacijske učinke temne snovi.
Potrditev po več letih opazovanj
Po podatkih ESA je bil Oblak-9 sprva zaznan v okviru radijskega pregleda z velikimi zemeljskimi teleskopi. Takrat so znanstveniki domnevali, da bi lahko šlo za zelo šibko pritlikavo galaksijo. Šele ko so objekt usmerili v vidno polje Hubblove napredne kamere, so lahko z visoko ločljivostjo preverili njegovo notranjo strukturo.
ESA navaja, da Hubblovi posnetki niso razkrili nobenih zvezd niti v najobčutljivejših območjih opazovanja. To je potrdilo, da gre za tako imenovani RELHIC oblak – reliktni vodikov oblak iz zgodnjih faz vesolja, ki ni nikoli sprožil nastanka zvezd.
Oblak-9 je po ocenah raziskovalcev gravitacijsko povezan z galaksijo Messier 94. Radijski podatki visoke ločljivosti kažejo rahla popačenja plina, kar po navedbah ESA lahko kaže na šibko interakcijo med oblakom in galaksijo. Kljub temu oblak ohranja kompaktno, skoraj kroglasto obliko, ki ga loči od drugih, bolj razpršenih plinskih struktur.
Znanstveniki po podatkih ESA domnevajo, da obstaja več podobnih objektov, ki so zaradi pomanjkanja zvezd ostali neopaženi. Takšni sistemi so občutljivi na okoljske vplive in jih je težko zaznati, zlasti v bližini svetlih galaksij.
ESA poudarja, da odkritje Oblaka-9 odpira novo področje raziskav, osredotočeno na strukture, v katerih temna snov ni povezana z zvezdami. Takšni objekti predstavljajo pomemben del sestavljanke pri razumevanju zgodnjega razvoja galaksij in porazdelitve mase v vesolju.
