Mednarodna skupina paleontologov v morju pri Balah v hrvaški Istri izkopava fosilne kosti velikega rastlinojedega dinozavra, stare približno 130 milijonov let. Prve analize kažejo, da bi ostanki lahko pripadali doslej neznani vrsti sauropoda.
Kosti ležijo na morskem dnu v paleontološkem rezervatu Datule–Barbariga, na globini približno od dveh do sedmih metrov. Razpršene so v več plasteh kamnine, raziskovalci pa so doslej našli dele vratnih vretenc, kosti ledvenega predela in rebra.
“Na podlagi preliminarnih analiz vidimo, da kaj takšnega še ni bilo najdeno nikjer na svetu. Vemo, da gre za novo vrsto sauropoda, velikega štirinožnega rastlinojeda,” je za hrvaško tiskovno agencijo Hina povedal Aleksandar Mezga, paleontolog in izredni profesor na zagrebški naravoslovno-matematični fakulteti.
Ameriški paleontolog Matthew Lamanna je bil še odločnejši. “Dinozaver, ki ga izkopavamo, je brez dvoma nova vrsta,” je dejal za hrvaško javno radiotelevizijo HRT. Novo vrsto bodo lahko znanstveniki uradno opisali in poimenovali šele po podrobni proučitvi dovolj ohranjenih kosti.
Edinstveno podvodno najdišče
Datule–Barbariga velja za edino znano najdišče na svetu, kjer so fosilne kosti dinozavrov našli pod morsko gladino. Izkopavanje je zato precej zahtevnejše od dela na običajnih kopenskih najdiščih.
Po lanskem predhodnem raziskovanju se je letos na območju zbrala mednarodna skupina strokovnjakov. Z dovoljenjem hrvaškega ministrstva za varstvo okolja so začeli odstranjevati najbolj ogrožene kosti, saj jih morski tokovi, valovanje in erozija postopoma uničujejo.
Raziskovalci domnevajo, da so doslej odkrili le manjši del ostankov. Pod kamninami na morskem dnu bi se lahko skrivale še dodatne kosti, morda celo večji deli okostij.
Prvo kost našli povsem po naključju
Najdišče je bilo uradno odkrito leta 1993, ko je Dario Boscarolli med razbijanjem kamnin zaradi nabiranja zaščitenih morskih školjk prstacev naletel na fosilno kost. Na podlagi enega od takratnih ostankov je bil leta 1998 opisan Histriasaurus boscarollii, prvi dinozaver, poimenovan po Istri in najditelju.
Novi ostanki po prvih ocenah pripadajo njegovemu sorodniku, vendar naj bi šlo za drugo vrsto. Sauropodi so bili veliki štirinožni rastlinojedi z dolgimi vratovi, repi in stebričastimi nogami. Pred približno 130 milijoni let je bilo območje današnje Istre del otočja v bližini takratnega severnega dela Afrike.
Mezga upa, da bodo rešene kosti po končanih raziskavah dostopne tudi javnosti. Med možnostmi je ustanovitev lokalnega naravoslovnega muzeja, saj ima najdišče poleg znanstvenega tudi velik kulturni in turistični pomen.
