Vojna med Združenimi državami, Izraelom in Iranom se nadaljuje že drugi teden, pri čemer razmere na Bližnjem vzhodu ostajajo napete, posledice pa čuti tudi svetovno gospodarstvo. Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal, da bi vojaške operacije lahko trajale še tri do štiri tedne, saj Washington vztraja, da je odprava grožnje, ki jo predstavlja Teheran, pomembnejša od kratkoročnih pretresov na energetskih trgih.
Medtem ko ameriško-izraelske sile nadaljujejo napade na iranske cilje, Teheran odgovarja z napadi na Izrael, države Perzijskega zaliva in ladijski promet v Hormuški ožini. Dogajanje spremljajo tudi številne diplomatske napetosti in vojaški incidenti po širši regiji.
Napetosti so se dodatno zaostrile po napadu z brezpilotnim letalnikom na vojaško oporišče v iraški avtonomni regiji Kurdistan. Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da je bil v napadu v Erbilu ubit francoski vojak, več drugih pripadnikov vojske pa je bilo ranjenih.
Macron je napade ostro obsodil in jih označil za „nesprejemljive“, saj po njegovih besedah širijo konflikt na celotno regijo ter poglabljajo nestabilnost.
Savdska Arabija je medtem sporočila, da so njeni obrambni sistemi nad kraljestvom prestregli več kot dva ducata iranskih brezpilotnih letalnikov. Teheran je pred tem napovedal, da bo nadaljeval napade na države Perzijskega zaliva, kjer se nahajajo ameriške vojaške baze.
V Iraku se je zgodila tudi nesreča ameriškega vojaškega letala za oskrbo z gorivom v zraku tipa KC-135. Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da je umrla celotna šestčlanska posadka, pri čemer po prvih podatkih incident ni bil posledica sovražnega napada.
ZDA: cilj ostaja iranski jedrski program
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je na novinarski konferenci v Pentagonu poudaril, da ostaja ključni cilj operacije uničenje iranskega jedrskega programa. Po njegovih besedah so ZDA in Izrael od začetka vojne 28. februarja napadli več kot 15.000 ciljev v Iranu.
Hegseth je navedel, da so napadi močno zmanjšali iranske zmogljivosti za povračilne napade. Po ocenah Pentagona se je število izstreljenih raket zmanjšalo za približno 90 odstotkov, število brezpilotnih letalnikov pa za približno 95 odstotkov.
Kljub temu Iran še naprej izvaja napade po regiji, med drugim tudi v Kuvajtu in Izraelu, kjer je bilo v zadnjih dneh več smrtnih žrtev.
Pentagon je potrdil tudi preiskavo raketnega napada na osnovno šolo v Iranu, v katerem je umrlo več kot 170 ljudi, večinoma otrok. Po prvih ugotovitvah bi lahko bil napad posledica zastarelih obveščevalnih podatkov. Obrambni minister je poudaril, da bo preiskava trajala toliko časa, kolikor bo potrebno, ter dodal, da ZDA ne napadajo civilnih ciljev.
Grožnje Irana in napetosti v Hormuški ožini
Iran medtem nadaljuje ostro retoriko proti Washingtonu in Tel Avivu. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmaeil Baqaei je dejal, da bodo iranske oborožene sile sovražnikom zadale „nepozabno lekcijo“.
Trump je v odzivu na svojem družbenem omrežju zapisal, da je iranska vojska po njegovem mnenju močno oslabljena, saj naj bi bili številni vojaški objekti, raketni sistemi in brezpilotna letala uničeni.
Posebno pozornost svetovne javnosti še naprej priteguje Hormuška ožina, skozi katero potuje približno petina svetovne oskrbe z energijo. Ameriška vojska je sporočila, da daje prednost operacijam, ki naj bi zagotovile varen pretok energije skozi to strateško pomorsko pot.
Hegseth je ob tem dejal, da za zdaj ni jasnih dokazov, da Iran v ožino namešča nove pomorske mine, čeprav so v Washingtonu potrdili, da so v začetku tedna uničili več iranskih plovil, namenjenih polaganju min.
Mednarodni odzivi in diplomatski pritiski
Vojna sproža tudi številne politične odzive po svetu. Nemški kancler Friedrich Merz je kritiziral odločitev Združenih držav o začasni omilitvi sankcij za rusko nafto, saj meni, da takšna poteza oslabi pritisk na Moskvo zaradi vojne v Ukrajini.
Podobno stališče je izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ki je opozoril, da bi lahko takšna odločitev vplivala na evropsko varnost.
Na diplomatski ravni je v Libanon prispel tudi generalni sekretar Združenih narodov António Guterres, ki je v Bejrutu izrazil solidarnost z libanonskim prebivalstvom, poroča Euronews. Ob tem je poudaril, da si bo prizadeval za politično rešitev konflikta in stabilnost v regiji.
Medtem Kitajska napoveduje humanitarno pomoč žrtvam napada na šolo v Iranu. Kitajsko društvo Rdečega križa je sporočilo, da bo namenilo približno 200.000 dolarjev podpore družinam umrlih otrok.
