V starosti 88 let je umrl papež Frančišek
V Vatikanu je v starosti 88 let umrl papež Frančišek, prvi jezuitski papež in 267. vodja katoliške cerkve. Njegova smrt je sprožila val žalovanja po vsem svetu, saj je bil Frančišek priljubljen ne le med katoličani, temveč tudi širše zaradi svoje skromnosti, sočutja in prizadevanj za reforme. Kardinal Kevin Ferrell, vatikanski komornik, je ob objavi novice dejal: »Zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil na očetov dom. Njegovo življenje je bilo v celoti posvečeno služenju Gospodu in njegovi Cerkvi.« Smrt papeža je že sprožila priprave na konklave, skrivnostni volilni proces, ki bo določil njegovega naslednika.
Frančišek, rojen kot Jorge Mario Bergoglio leta 1936 v Buenos Airesu v Argentini, je bil izvoljen za papeža marca 2013. Že od samega začetka je nakazal drugačen pristop k papeževanju. Namesto razkošnega papeškega avtomobila se je v hotel odpeljal z avtobusom, kjer je sam poravnal račun, in se odločil bivati v skromnejšem vatikanskem gostišču Casa Santa Marta namesto v tradicionalnih papeških stanovanjih. Njegov poziv k »revni cerkvi za revne« je postal vodilo njegovega 12-letnega papeževanja.
Frančišek je trpel za kronično pljučno boleznijo, ki je bila posledica okužbe v mladosti, ko so mu odstranili del enega pljuča. 14. februarja letos so ga sprejeli v rimsko bolnišnico Gemelli zaradi respiratorne krize, ki se je razvila v dvojno pljučnico, navaja The Guardian. Njegova 38-dnevna hospitalizacija je bila najdaljša v času njegovega papeževanja. Kljub zdravstvenim težavam se je 23. marca vrnil v Vatikan in se zadnjič javno pojavil na velikonočni maši na Trgu svetega Petra, kjer je nagovoril zbrane vernike.
Skromnost in sočutje kot znamenje papeževanja
Frančišek je bil znan po svoji ponižnosti in bližini ljudem. Lani je poenostavil obrede za papeške pogrebe in izrazil željo, da bi ga pokopali v baziliki Santa Maria Maggiore v rimski soseski Esquilino, namesto v tradicionalnih jamah pod baziliko svetega Petra. Njegova skromnost se je kazala tudi v dejanjih, kot je bil nepričakovan obisk rimske bazilike svetega Petra v navadnem oblačilu ali obisk zapornikov v zaporu Regina Coeli le nekaj dni pred smrtjo.
Njegovo sočutje je segalo do najbolj ranljivih. Papež Frančišek je bil glasen zagovornik revnih, beguncev, zapornikov in žrtev sodobnega suženjstva. Po obisku grškega otoka Lezbos je 12 sirskim beguncem ponudil zatočišče v Vatikanu. Redno je telefoniral v cerkev Svete družine v Gazi, kar je počel tudi med zadnjo hospitalizacijo. Njegovi pozivi k družbeni pravičnosti so vključevali ostre kritike neomejenega kapitalizma, ki ga je označil za »hudičev gnoj«, in podnebne krize, ki jo je imel za enega največjih izzivov človeštva. Leta 2015 je izdal okrožnico o okolju, v kateri je bogate države pozval k plačilu »socialnega dolga« revnim.
Frančišek se je soočal tudi z vprašanjem klerikalnih spolnih zlorab. Sprva so ga nekateri kritizirali, da ni dovolj odločno ukrepal, a je leta 2019 sklical svetovne škofe na posvet o tej temi in izdal odlok, ki je zahteval prijavo zlorab in zaščito žvižgačem. Ti koraki so pomenili pomemben premik v soočanju cerkve s škandali.
Izzivi in delitve znotraj cerkve
Frančiškovo papeževanje ni bilo brez nasprotovanj. Njegova prizadevanja za reformo vatikanskih institucij in kritike ekstravagance znotraj cerkve so razjezila nekatere kardinale in uradnike. Konservativni krogi znotraj kurije so se pogosto upirali njegovim poskusom modernizacije. Kljub temu je Frančišek ostal priljubljen med verniki po vsem svetu, zlasti med mladimi, ki jih je nagovarjal z opozorili pred materializmom in odvisnostjo od tehnologije. Njegov angleški račun na Twitterju je imel skoraj 19 milijonov sledilcev.
Njegova smrt je že sprožila razprave o tem, kdo bo postal 268. papež. Kardinali, približno 138 z volilno pravico, se bodo v 15 do 20 dneh zbrali v Sikstinski kapeli na konklavu. Med možnimi kandidati se omenjajo italijanski kardinal Matteo Zuppi, vatikanski državni tajnik Pietro Parolin in filipinski kardinal Luis Antonio Tagle. Konklave bo verjetno razkril globoke razlike med reformatorji in konservativci, ki si želijo povrniti vpliv nad cerkvijo.
Svetovni odmevi in priprave na konklave
Smrt papeža Frančiška je močno odjeknila v Italiji in po svetu. Italijanska premierka Giorgia Meloni je izrazila globoko žalost in poudarila, da je imela privilegij uživati v njegovem prijateljstvu in nasvetih. Župan Rima Roberto Gualtieri je dejal: »Rim, Italija in svet žalujejo za izrednim človekom, skromnim in pogumnim pastorjem, ki je znal spregovoriti s srcem vsakogar.«
Frančišek je s svojimi potovanji po svetu pustil neizbrisen pečat. Na stotisoče ljudi je čakalo ure, da bi ga uzrlo v njegovem papamobilu. Njegova sporočila o sočutju do beguncev, kritika socialne neenakosti in pozivi k varovanju okolja so odmevala daleč onkraj katoliške skupnosti.
Medtem ko svet žaluje, se v Vatikanu že začenjajo priprave na konklave. Kardinali z vsega sveta bodo kmalu prispeli v Rim, da bi izbrali novega papeža. Izbira bo ključna za prihodnost katoliške cerkve, saj bo določila, ali bo Frančiškova vizija revne in vključujoče cerkve živela naprej ali pa se bo cerkev vrnila k bolj tradicionalnim vrednotam. V prihodnjih tednih bo pozornost svetovne javnosti usmerjena v dimnik Sikstinske kapele, kjer bo bel dim naznanil izvolitev novega papeža.
Portal24; Foto: Wikimedia/ Long Thiên na Flickr
