Več kot 30 držav članic Sveta Evrope, med njimi tudi Slovenija, je v moldavskem Kišinjovu potrdilo resolucijo, ki postavlja temelje za ustanovitev posebnega sodišča za pregon zločina agresije proti Ukrajini. Sodišče bo delovalo v Haagu in bo pristojno za pregon političnih ter vojaških voditeljev Rusije zaradi začetka invazije na Ukrajino leta 2022.
Kot poroča STA, je namero o pridružitvi posebnemu sodišču izrazilo skupno 36 držav, med njimi 34 članic Sveta Evrope ter Avstralija, Kostarika in Evropska unija kot institucija. Med podpisnicami je tudi Slovenija.
Resolucijo so zunanji ministri potrdili na letnem zasedanju Sveta Evrope v Kišinjovu, kjer je sodelovala tudi odhajajoča zunanja ministrica Tanja Fajon.
Slovenija med prvimi podpornicami pobude
Dokument določa vzpostavitev usmerjevalnega odbora prihodnjega sodišča, ki bo nadzoroval njegovo delovanje. Odbor bo med drugim pristojen za sprejem proračuna, notranjih pravil ter imenovanje sodnikov in tožilcev.
Fajon je sprejetje resolucije označila za pomemben korak pri vzpostavljanju mednarodne odgovornosti za vojno v Ukrajini.
“Danes smo naredili velik korak naprej pri ustanovitvi posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini. S tem pošiljamo jasno sporočilo – spoštovanje mednarodnega prava ni izbira, ampak nujnost in naša skupna odgovornost,” je poudarila ministrica.
Ob tem je spomnila, da je bila Slovenija med prvimi državami, ki so podprle pobudo za ustanovitev posebnega sodišča.
Haag bo sedež prihodnjega sodišča
Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset je ocenil, da se približuje trenutek, ko bo Rusija odgovarjala za agresijo proti Ukrajini.
“Posebno sodišče predstavlja pravičnost in upanje. Zdaj je treba ukrepati, da bi sledili političnim zavezam z zagotovitvijo delovanja in financiranja sodišča,” je dejal.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha pa je poudaril, da je ustanavljanje posebnega sodišča postalo “pravna resničnost” in da gre za prelomni trenutek brez poti nazaj.
Posebno sodišče bo delovalo v okviru Sveta Evrope, pristojno pa bo za pregon političnih in vojaških voditeljev Rusije zaradi odločitve o začetku agresije proti Ukrajini. Mednarodno kazensko sodišče v Haagu namreč za tovrstni pregon nima pristojnosti.
Nekatere države se pobudi še niso pridružile
Po poročanju AFP se pobudi za zdaj še ni pridružilo 12 članic Sveta Evrope, med njimi Madžarska, Slovaška, Bolgarija in Malta. Med državami, ki sporazuma še niso podprle, so tudi Srbija, BiH, Severna Makedonija, Albanija, Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Turčija.
Rusija, ki je bila po začetku invazije izključena iz Sveta Evrope, je že sporočila, da odločitev posebnega sodišča ne bo priznavala.
