V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije opozarjajo, da mora država zaposlenim v zdravstveni negi in babištvu zagotoviti varno, spoštljivo in spodbudno delovno okolje. Poseben poudarek so letos namenili problematiki trpinčenja na delovnem mestu in odzivu zdravstvenih ustanov ob zaznavi takšnih primerov.
Kot poroča STA, so stališča predstavili po 20. simpoziju zdravstvene in babiške nege, ki je potekal na Brdu pri Kranju.
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Anita Prelec je na slavnostni akademiji poudarila, da zdravstvo ne sme ostati zgolj predvolilna tema, temveč mora postati ena ključnih razvojnih prioritet države.
“Potrebujemo dolgoročne, stabilne, strokovne in sistemske rešitve. Od države pričakujemo ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev, kadrovske normative, vlaganje v izobraževanje in razvoj obeh poklicnih skupin ter spoštljiv dialog s stroko,” je dejala.
Poseben poudarek na trpinčenju v zdravstvenih ustanovah
Na letošnjem simpoziju so posebno pozornost namenili vprašanju trpinčenja na delovnem mestu in načinom ukrepanja delodajalcev v zdravstvenih zavodih.
V zbornici opozarjajo, da brez varnega delovnega okolja ni mogoče dolgoročno zagotavljati kakovostne zdravstvene oskrbe. Po njihovih navedbah morajo zdravstvene ustanove učinkoviteje ukrepati ob zaznavi neprimernega vedenja, zaposleni pa potrebujejo več zaščite in podpore.
Prelec je ob tem poudarila, da so medicinske sestre, babice in zdravstveniki pogosto prvi glas bolnikov ter pomemben steber javnega zdravstva.
“Odločno bomo zagovarjali javni zdravstveni sistem, ki bo vsem zagotavljal enako dostopno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo,” je izpostavila.
Podelili tudi priznanja za življenjsko delo
V okviru slavnostne akademije so podelili tudi priznanja za pomembne dosežke na področju zdravstvene nege in babištva.
Priznanje Angele Boškin za življenjsko delo je prejela Nana Domajnko, zlate znake Zbornice – Zveze pa Nataša Kreft, Tamara Lubi, Karmen Petek, Metka Plesničar, Ines Prodan, Nada Sirnik, Alenka Slapšak, Gloria Šepec, Marija Tomažič in Primož Velikonja.
