Vlada je na današnji seji sprejela Nacionalno strategijo zdravstvene pismenosti za obdobje 2025–2035. Dokument predstavlja prvi celovit strateški okvir za izboljšanje razumevanja zdravstvenih informacij med prebivalci, s ciljem večje enakosti v zdravstvu, boljših izidov zdravljenja in večje učinkovitosti zdravstvenega sistema.
Kot navajajo na Ministrstvu za zdravje, ima skoraj polovica odraslih prebivalcev Slovenije težave pri razumevanju zdravstvenih informacij, kar vpliva na manjšo uporabo preventivnih ukrepov, slabše obvladovanje kroničnih bolezni ter povečano obremenjenost zdravstvenih ustanov.
Zdravstvena pismenost pomeni, da posameznik razume informacije o zdravju, zna poiskati pomoč in sprejemati informirane odločitve glede preventive, diagnostike in zdravljenja. “Zdravstvena pismenost je ključni dejavnik za pravičen, učinkovit in trajnosten zdravstveni sistem,” poudarjajo na ministrstvu. “Ljudje z višjo zdravstveno pismenostjo lažje razumejo zdravstvene informacije, se ustrezneje odločajo glede zdravljenja in preventive ter bolj aktivno sodelujejo v skrbi za svoje zdravje.”
Cilj strategije je, da do leta 2035 vsaj 60 odstotkov prebivalcev doseže zadostno ali odlično raven zdravstvene pismenosti.
Devet podciljev za sistemski pristop
Nacionalna strategija opredeljuje devet ključnih podciljev, ki bodo usmerjali sistemske spremembe na različnih ravneh. Med njimi so opolnomočenje prebivalcev za boljše odločanje, krepitev znanja otrok in mladostnikov, izboljšanje komunikacije v zdravstvenih ustanovah, dodatno usposabljanje zdravstvenih delavcev, spodbujanje digitalne zdravstvene pismenosti, podpora ranljivim skupinam, vseživljenjsko učenje, večja vloga civilne družbe ter vključevanje teme v javne politike.
Zdravstvene ustanove bodo morale zagotavljati bolj razumljive informacije in prijaznejše okolje za paciente. Strategija poudarja pomen kulturno ustrezne in spoštljive komunikacije, ob tem pa posebej izpostavlja ranljive skupine prebivalcev, ki so pri dostopu do zdravstvenih informacij pogosto v slabšem položaju.
Ob strategiji je bil sprejet tudi prvi Akcijski načrt zdravstvene pismenosti za obdobje 2025–2027, ki vključuje nacionalne kampanje, razvoj izobraževalnih vsebin, vključitev tematike v šolske programe in krepitev digitalnih orodij za dostop do zanesljivih informacij.
Boljše zdravje in večja učinkovitost sistema
Z uvedbo strategije Slovenija krepi sistemski pristop k zdravstveni pismenosti kot enemu ključnih dejavnikov za izboljšanje zdravja, zmanjševanje neenakosti in večje zadovoljstvo uporabnikov. “Na sistemski ravni to pomeni manj nepotrebnih obiskov zdravstvenih ustanov, boljšo izrabo virov in večje zadovoljstvo uporabnikov,” pojasnjujejo na ministrstvu.
Dokument predvideva aktivno vključevanje Slovenije v mednarodne projekte in izmenjavo dobrih praks. S tem naj bi država postala ena izmed vodilnih na področju zdravstvene pismenosti v Evropi. Strategija je bila oblikovana v sodelovanju s strokovnjaki, organizacijami civilne družbe in deležniki iz zdravstvenega sistema.
Cilj celovitega pristopa je zagotoviti, da bodo zdravstvene informacije dostopne vsem prebivalcem, da bodo razumljive, preverljive in uporabne, ter da bodo ljudje bolje pripravljeni na odločanje o svojem zdravju – tako v vsakdanjih kot tudi v kritičnih življenjskih situacijah.
Foto: Freepik
