Nekaj kapljic ob spodnjem robu okna po hladni noči še ne pomeni, da je z oknom kaj narobe. Če je steklo vsako jutro mokro, voda pa se že nabira na polici, tesnilih ali ometu, prostor opozarja na previsoko vlažnost, prehladne površine ali nezadostno prezračevanje. Dolgotrajnega rosenja zato ni dobro odpraviti le z brisanjem stekla.
Kondenzacija nastane, ko topel in vlažen zrak pride v stik s hladno površino. Ker so stekla, okenski okvirji in špalete pogosto najhladnejši deli prostora, se vodna para najprej spremeni v kapljice prav tam.
Pojav je izrazitejši jeseni in pozimi. Zunanje temperature se znižajo, stanovanja manj zračimo, v notranjosti pa s kuhanjem, prhanjem, dihanjem in sušenjem perila še naprej ustvarjamo veliko vodne pare.
Samo okno zato ni nujno glavni krivec. Sodobna okna zelo dobro tesnijo, zaradi česar ni več nenadzorovane izmenjave zraka skozi reže. To zmanjšuje izgubo toplote, vendar pomeni tudi, da moramo za odstranjevanje vlage poskrbeti načrtno.
Pomembno je, na kateri strani stekla je voda
Kondenz na notranji strani stekla kaže, da je v prostoru dovolj vlage, da se ta na hladni površini spremeni v kapljice. Če se pojavi le občasno, denimo po kuhanju ali zelo hladni noči, ga lahko odpravimo s kratkim zračenjem in brisanjem stekla.
Kapljice na zunanji strani okna imajo drugačen pomen. Pojavijo se lahko pri kakovostnih izolacijskih steklih, katerih zunanja površina ostane hladna, ker iz prostora skoznje prehaja malo toplote. Takšna rosa običajno izgine, ko se zunanji zrak segreje.
Če pa se vlaga pojavi med steklenimi plastmi, je lahko poškodovano tesnjenje izolacijskega stekla. Težave tedaj ne bomo odpravili s prezračevanjem, temveč je potreben pregled okna in pogosto zamenjava steklenega elementa.
Merilnik pokaže več kot občutek
Previsoke zračne vlage ne moremo vedno zanesljivo oceniti po občutku. Majhen digitalni higrometer je poceni način spremljanja razmer v spalnici, dnevni sobi ali kopalnici.
Nacionalni inštitut za javno zdravje v priporočilih o preprečevanju plesni svetuje vzdrževanje relativne vlažnosti v notranjih prostorih med 40 in 60 odstotki. Pri dolgotrajnih vrednostih nad 60 odstotki je treba poiskati vir vlage in izboljšati zračenje.
Razmere so lahko kritične tudi, če higrometer sredi prostora ne kaže izjemno visoke vrednosti. Ob hladni zunanji steni, v kotu ali ob okenskem okvirju je temperatura površine nižja, zato je lokalna relativna vlažnost višja. Po navedbah NIJZ lahko kolonije plesni začnejo rasti že pri približno 75-odstotni relativni vlažnosti ob površini.
Znak za ukrepanje zato niso samo črne lise. Pozorni moramo biti tudi na mokra tesnila, potemnele silikonske spoje, luščenje barve, zatohli vonj in hladne vlažne kote.
Bolje na stežaj kot ves dan na nagib
Jeseni in pozimi je praviloma učinkovitejše kratko in intenzivno prezračevanje. Okna za nekaj minut odpremo na stežaj, še bolje na nasprotnih straneh stanovanja, da nastane prepih. Zrak se hitro zamenja, stene in pohištvo pa se v tem času ne ohladijo toliko kot pri večurnem oknu na nagib.
Koristno je zračiti:
- zjutraj po spanju,
- po kuhanju in prhanju,
- med sušenjem perila oziroma takoj po njem,
- pred spanjem,
- vedno, ko higrometer dalj časa kaže več kot 60 odstotkov.
Ob kuhanju uporabljamo napo, ki zrak odvaja na prosto, med prhanjem pa zapremo vrata kopalnice in po koncu vključimo ventilator oziroma odpremo okno. Če perilo sušimo v stanovanju, naj bo stojalo v prostoru, ki ga je mogoče dobro prezračiti.
Radiatorjev ne prekrivamo s težkimi zavesami ali pohištvom. Topel zrak mora doseči tudi steklo in okenski okvir. Zelo hladna spalnica z zaprtimi vrati je lahko posebej problematična, saj se v njej ponoči zaradi dihanja poveča vlaga, površine pa ostanejo hladne.
Vodo je treba odstraniti sproti
Če je steklo mokro, ga obrišemo s suho krpo ali brisalnikom za okna. Posebno pozornost namenimo spodnjemu robu okvirja, tesnilom in leseni okenski polici. Voda, ki tam ostane več ur, lahko poškoduje barvo, silikon, les ali omet.
Ameriška agencija za varovanje okolja v navodilih za preprečevanje plesni priporoča hitro sušenje mokrih površin in hkratno zmanjšanje vira vlage. Samo brisanje kapljic namreč odpravi posledico, ne pa vzroka.
Če se je plesen že pojavila, je treba poleg čiščenja ugotoviti, zakaj se površina vlaži. Več o tem smo pisali v prispevku Zakaj se na stenah po poletju pokaže plesen – in kaj lahko naredimo pred ogrevalno sezono.
Kdaj prezračevanje ni več dovolj?
Če se okna močno rosijo kljub rednemu prezračevanju in vlagi pod 60 odstotki, je lahko vzrok drugje. Preveriti je treba stanje tesnil, montažo okna, izolacijo špalet, morebitno zamakanje ter toplotne mostove.
Na gradbeno napako lahko kaže kondenz, ki se vedno pojavlja na istem delu enega okna, v enem kotu ali vzdolž stika med okvirjem in zidom. Sumljivi so tudi mokri madeži po dežju, napihnjen omet in plesen, ki se po čiščenju hitro vrne.
Razvlaževalnik lahko pomaga pri začasno povečani vlagi, vendar ne more odpraviti zamakanja, slabe izolacije ali toplotnega mostu. Če je težava konstrukcijska, je treba najprej odstraniti njen vzrok.
Jutranje rosenje je predvsem uporaben opozorilni znak. Posamezne kapljice po mrzli noči niso razlog za preplah, vsakodnevno mokra okna, voda na polici in črne pike ob okvirju pa pomenijo, da prostor vlage ne odvaja dovolj hitro.
