Danes niso navadne volitve. Danes je dan, ko Slovenija prvič v zgodovini vstopa na volišča z občutkom, da se ne odloča samo o naslednjih štirih letih, ampak o tem, ali bomo sploh še prepoznavni kot normalna evropska parlamentarna demokracija.
Pred štirimi tedni nihče ni verjel, da bo nek “Black Cube” postal del slovenske politične folkore. Posnetki, ki naj bi jih naredili specialisti za takšno delovanje za neznanega naročnika, niso le škandal. Postali so kar glavni akter kampanje.
Ni več pomembno, kaj sta blebetala Vesna Vuković ali Danijel bešič Loredan o delovanju največje koalicijske stranke v prisluhih. Vsak dan nov »leak«, vsak dan nova tarča. In vsi posnetki imajo eno skupno lastnost: nihče ne ve, kdo jih je naročil kljub temu, da se ve, kdo je sedel nasproti posnetih oseb.
To ni več kampanja. To je hibridna operacija, v katero se mešajo elementi obveščevalnih storitev, domači politični obračuni, medijski magnati in naključni hekerji z ukradenimi arhivi. In volivci? Volivci so postali statisti v tujem filmu.
Matematika je brutalna. Tudi če SDS ali Svoboda dobita 30 %, bosta potrebovali vsaj tri partnerje. Realno štiri. Če bo prag preseglo osem list, bo sestavljanje vlade trajalo mesece, morda celo do konca leta 2026. In vmes bo predsednica republike morala imenovati mandatarja iz stranke, ki bo imela morda komaj 20 %.
Danes torej ne glasujemo le za poslance. Glasujemo tudi za to, ali bomo naslednja štiri leta živeli v
- levi sredinski vladi,
- desnosredinski koaliciji,
- veliki koaliciji SDS + Svoboda + NSi (absurdna, a matematično možna),
- tehnični vladi ali
- ponovljenih volitvah spomladi 2027.
O tem glasujemo zavedajoč se, da je nekdo, morda tudi več njih, v zadnjih mesecih poskušal z izrabljanjem obveščevalnega delovanja spremeniti izid. In da tega nihče ni ustavil. V Sloveniji očitno ni policije, niti Sove, kaj šele tožilstva, ki bi v treh (!) tednih uspelo identificirati naročnika in preprečiti nadaljnje puščanje. Saj ni res, pa je.
“To je nemogoče!”, bi dejali po svetu. Vendar pa je to zdaj slovenska nova realnost, ki nas bo spremljala še dolgo. Slovenska demokracija je na tako nizki stopnji, kot ni bila še nikdar. Tako je očitno skorumpirana in s tem tudi prepustna za obveščevalske operacije, kot smo si doslej umišljali le za države tretjega sveta.
Zato danes ni dovolj reči »pojdite volit«. Danes je treba reči: pojdite volit, ker se odloča, ali bomo še naprej igrali po pravilih, ki smo si jih sami postavili ali pa bomo še naprej ostali zgolj kulisa za igre moči parih stricev iz ozadja.
Pred meseci sem napovedal, da bo letošnja kampanja »najbolj brutalna kampanja v zgodovini«. Danes dodajam, da je bila to prva kampanja, v kateri smo bili prisiljeni pogledati resnici v oči. Naša politična elita je tako razklana in tako šibka, da jo lahko nekdo od zunaj v nekaj tednih spravi na kolena z ducatom zvočnih posnetkov. Kaj šele z raketami in drugim arzenalom.
Glasujte. In ko boste dali listek v skrinjico, za trenutek postojte in pomislite, ali ste danes naredili korak, da te volitve ne bodo zadnje, ki so bile še približno normalne, ali niste. Upam, da je vaš odgovor pritrdilen.
