Volivci s plebiscitarno večino zavrnili zakon o dodatku za umetnike
Na nedeljskem zakonodajnem referendumu, 11. maja 2025, so volivci z veliko večino zavrnili Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU). Proti zakonu je glasovalo 92,5 odstotka volivcev, kar znaša 403.153 glasov, medtem ko je za uveljavitev zakona glasovalo 32.597 volivcev oziroma 7,5 odstotka. Po podatkih Državne volilne komisije je bil dosežen tudi zavrnitveni kvorum, saj je proti zakonu glasovalo več kot 400.000 volivcev, kar presega zahtevano petino vseh volilnih upravičencev. Volilna udeležba je bila skoraj 26-odstotna, kar je nižje od nekaterih preteklih referendumov, a dovolj za veljavnost izida.
Referendum je sprožila Slovenska demokratska stranka (SDS) s podporo več kot 47.000 podpisov volivcev, zbiranje podpisov pa so podprle tudi stranke Nova Slovenija, SNS in Glas upokojencev. Zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo, je želel na novo urediti dodatke k pokojninam za umetnike z izjemnimi dosežki, kot so prejemniki Prešernovih nagrad za življenjsko delo. Nasprotniki so trdili, da zakon uzakonja privilegije za ozek krog posameznikov, medtem ko zagovorniki poudarjajo, da prinaša preglednost in jasna merila za dodeljevanje dodatkov.
Prepričljiva zmaga nasprotnikov zakona
Po skoraj vseh preštetih glasovnicah je jasno, da je zakon doživel odločen poraz. Od skupno oddanih glasov je bilo 2999 glasovnic neveljavnih, kar predstavlja 0,68 odstotka in je v skladu z deležem neveljavnih glasov na preteklih referendumih. Najvišja volilna udeležba je bila v volilnih enotah Celje, Kranj in Ptuj, najnižja pa v Postojni. Najbolj prepričljivo so zakon zavrnili v volilnih okrajih Škofja Loka 2 in Ribnica-Dobrepolje, kjer je proti glasovalo več kot 96 odstotkov volivcev. Nekoliko več podpore je zakon dobil v ljubljanskih okrajih Center in Šiška 1, kjer je proti glasovalo okoli 80 odstotkov volivcev.
Predsednik SDS Janez Janša je izid referenduma označil za »zmago razuma« in poudaril, da je to odraz volje tistega dela volilnega telesa, ki nasprotuje usmeritvi sedanje vlade. »Danes je Slovenija naredila velik korak k temu, da si Slovenci ukradeno državo vzamemo nazaj,« je dejal Janša v izjavi po objavi prvih rezultatov. Ocenil je, da je vladna koalicija prejela »dve klofuti«: prvo zaradi zavrnitve »sramotnega zakona«, ki naj bi dodeljeval neupravičene privilegije, in drugo zaradi pozivov k bojkotu referenduma. »Več kot 400.000 slovenskih volivk in volivcev je glasovalo za razum,« je poudaril in dodal, da pričakuje, da bo vladna koalicija podprla predlog SDS za odpravo obstoječega zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov.
Odzivi vladne koalicije
Premier Robert Golob, predsednik Gibanja Svoboda, je v prvem odzivu izpostavil nizko volilno udeležbo in dejal, da desnica ni uspela prepričati večine volivcev. »S svojimi lažmi in manipulacijami desnica večine ni prepričala,« je ocenil Golob in dodal, da se tri četrtine volilnih upravičencev ni odzvalo na klic desnice. Poudaril je, da je referendum v resnici služil »internemu preštevanju desnice« za visoko ceno javnega denarja, saj je Državna volilna komisija ocenila stroške referenduma na približno 6,6 milijona evrov.
Gibanje Svoboda je v referendumski kampanji pozivalo k bojkotu, kar je Janša označil za neskladje z zavezami koalicije o spodbujanju volilne udeležbe. Kljub temu je Janša pohvalil stranko SD, ki se bojkotu ni pridružila, in izpostavil, da to kaže na »nekaj zdravega razuma« v levem političnem spektru. Prav tako se je zahvalil predsednici republike Nataši Pirc Musar in nekdanjemu predsedniku Borutu Pahorju, ki sta se referenduma udeležila kljub pozivom k bojkotu.
Politični kontekst in prihodnji koraki
Referendum je bil pomemben preizkus za politične stranke pred parlamentarnimi volitvami, ki se približujejo. Janša je napovedal, da bo SDS stopnjevala pritisk na vlado, saj meni, da se država pod sedanjo koalicijo giblje v napačno smer. Po njegovih besedah izid referenduma odpira pot za spremembe v upravljanju države, ki naj bi se usmerilo v prihodnost. Hkrati je zavrnil očitke, da so volivci glasovali proti slovenski kulturi, in poudaril, da je šlo za glasovanje »v obrambo slovenske kulture« in proti »norčevanju« iz nje.
Na drugi strani je Golob referendum označil za nepotreben strošek, ki da ne odraža volje večine volivcev. Vladna stran zagovarja, da zakon ni uvajal novih dodatkov, temveč je želel po desetletjih nepreglednosti vzpostaviti jasna pravila za njihovo podeljevanje. Kljub zavrnitvi zakona bodo dodatki k pokojninam za umetnike še naprej izplačevani po starem zakonu iz leta 1974, ki ga nasprotniki prav tako kritizirajo zaradi pomanjkljivih meril.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Zajem zaslona SDS/X
