Evropska unija je v preteklih letih z zmanjševanjem deleža jedrske energije naredila „strateško napako“, je na jedrskem vrhu v Franciji opozorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Po njenem mnenju je Evropa s tem postala še bolj odvisna od uvoza fosilnih goriv, kar se je posebej jasno pokazalo ob zadnjih geopolitičnih pretresih.
Predsednica Komisije je na srečanju, ki je potekalo blizu Pariza, poudarila, da je odločitev za zmanjšanje jedrske proizvodnje električne energije Evropo postavila v slabši položaj. „To zmanjšanje deleža jedrske energije je bila izbira. Menim, da je bila strateška napaka za Evropo, da se je obrnila stran od zanesljivega in cenovno dostopnega vira energije z nizkimi emisijami,“ je dejala.
Ob tem je opozorila, da je EU pri fosilnih gorivih „popolnoma odvisna od dragega in nestanovitnega uvoza“, kar evropsko gospodarstvo postavlja v slabši položaj v primerjavi z drugimi regijami sveta.
Razprava o energetski politiki poteka v času zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu, ki so dodatno pretresle energetske trge. Konflikt je prizadel nekatere naftne rafinerije in vplival na pomorski promet v Hormuški ožini, eni najpomembnejših poti za svetovno trgovino z nafto. Von der Leyen je dogajanje označila za „oster opomin“, kako ranljiva je Evropa zaradi odvisnosti od uvoženih energentov.
Kot poroča Deutsche Welle, je predsednica Komisije ob tem napovedala tudi nove pobude za razvoj jedrske energije v Evropi.
EU želi pospešiti razvoj novih jedrskih tehnologij
Ena od napovedanih pobud je sklad v višini 200 milijonov evrov, namenjen razvoju inovacij na področju jedrske energije. Po besedah von der Leyen naj bi EU obenem pospešila tudi uvajanje malih modularnih reaktorjev (SMR), ki bi jih lahko v Evropi začeli uvajati do leta 2030.
Ti reaktorji so bistveno manjši od klasičnih jedrskih elektrarn. Namesto približno 1000 megavatov moči naj bi posamezni modul proizvedel okoli 300 megavatov električne energije, njihova prednost pa je tudi hitrejša in cenejša gradnja, saj jih je mogoče serijsko proizvajati v tovarnah.
Evropska komisija želi hkrati doseči večjo uskladitev jedrskih pravil med državami članicami. „Logika je zelo jasna. Ko je tehnologija varna za uporabo, mora biti enostavno uporabljiva po vsej Evropi,“ je poudarila von der Leyen.
Macron: jedrska energija je del energetske suverenosti
Na vrhu je jedrsko energijo kot pomemben element evropske energetske strategije izpostavil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Po njegovih besedah jedrska tehnologija omogoča združevanje energetske neodvisnosti in razogljičenja gospodarstva.
„Jedrska energija je ključna za uskladitev energetske suverenosti z doseganjem ogljične nevtralnosti,“ je dejal Macron. Opozoril je tudi, da lahko pretirana odvisnost od fosilnih goriv v času geopolitičnih napetosti postane sredstvo političnega pritiska.
Francija sicer ostaja ena najbolj jedrsko usmerjenih držav v Evropi, saj jedrske elektrarne proizvedejo več kot dve tretjini njene električne energije. Nasprotno pa je Nemčija po nesreči v Fukušimi leta 2011 postopno zaprla svoje jedrske elektrarne.
Začetek vrha je zaznamoval tudi protest okoljskih aktivistov. Dva člana organizacije Greenpeace sta vdrla na oder in za kratek čas prekinila govor francoskega predsednika ter generalnega direktorja Mednarodne agencije za atomsko energijo Rafaela Grossija. Protestniki so opozarjali na tveganja jedrske energije in na odvisnost Evrope od uvoza urana. Francoski podatki o uvozu kažejo, da je država leta 2025 približno 39 odstotkov obogatenega urana uvozila iz Rusije.
