Voditelji držav članic Evropske unije prvi dan vrha v Bruslju niso zbližali stališč o prihodnjem sedemletnem evropskem proračunu. Čedalje manj verjetno je, da bo dogovor dosežen do konca leta, predsednik Evropskega sveta António Costa pa bo moral pripraviti nov kompromisni predlog. Slovenski premier Janez Janša je že pred začetkom pogajanj napovedal, da končnega dogovora na tem zasedanju ne pričakuje, in poudaril, da bo Slovenija branila sredstva za kohezijo in skupno kmetijsko politiko.
Evropski voditelji so v četrtek razpravljali o proračunu Evropske unije za obdobje 2028–2034, konkurenčnosti evropskega gospodarstva in visokih cenah energije. Pogajanja o finančnem okviru so se končala brez večjega napredka, države pa ostajajo razdeljene glede skupnega obsega proračuna in razdelitve denarja med posamezne politike.
Irsko predsedstvo Sveta EU je pripravilo predlog, po katerem bi se skupni obseg prihodnjega proračuna zmanjšal za približno 141 milijard evrov. Predlog je naletel na širok odpor, zato bo pogajanja zdaj prevzel António Costa. Nov kompromis naj bi predstavil v prihodnjih tednih, evropski voditelji pa se bodo na posebnem vrhu znova sestali 26. novembra.
Dogovor do konca leta vse manj verjeten
Države članice so si doslej prizadevale, da bi politični dogovor dosegle do decembra 2026. To bi Evropskemu parlamentu in Svetu EU omogočilo, da v letu 2027 sprejmeta potrebno zakonodajo, novi finančni programi pa bi se lahko brez prekinitve začeli izvajati januarja 2028.
Toda več voditeljev je v Bruslju odkrito podvomilo, da je decembrski rok še dosegljiv. Stališča držav o višini nacionalnih prispevkov, kohezijskih sredstvih, kmetijski politiki, obrambi in novih evropskih davkih ostajajo močno oddaljena.
Uradni sklepi prvega dne vrha zato ne vsebujejo več jasne zaveze, da mora biti dogovor dosežen do konca leta. Voditelji so zapisali le, da bi dogovor pred koncem leta omogočil pravočasno sprejetje zakonodaje in nemoten začetek financiranja v letu 2028.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je pred vrhom poudarila, da datum ne sme postati pomembnejši od vsebine. “Dogovora ne bomo podpisali zgolj zato, da bi ujeli rok. Podpisali ga bomo le, če bo pravičen za Italijo,” je dejala.
Janez Janša: Od leta 2008 nismo napredovali
Slovenski premier Janez Janša je že ob prihodu v Bruselj ocenil, da zaradi velikih razlik med državami na tokratnem zasedanju ni mogoče pričakovati končnega dogovora.
Kot smo na Portal24.si poročali pred začetkom vrha, bo Slovenija pri pogajanjih vztrajala pri zaščiti sredstev za skupno kmetijsko politiko in kohezijo.
“Slovenija trdno ostaja pri tem, da branimo sredstva za skupno kmetijsko politiko in za kohezijo,” je poudaril Janez Janša.
Ob tem je opozoril, da je Slovenija kljub svojim razvojnim možnostim še vedno močno odvisna od evropskega kohezijskega denarja. Spomnil je na pogajanja leta 2005, ko je pričakoval, da bo država razvojni zaostanek zmanjševala hitreje.
“Že od leta 2008 nismo napredovali in to je nekaj, v kar se moramo Slovenci zelo resno zazreti zdaj, ko se odločamo o tem, po kateri razvojni poti bomo šli v prihodnje,” je dejal predsednik vlade.
Po njegovi oceni bo končni evropski proračun manjši od prvotnega predloga. Za Slovenijo bo zato ključno, da skupina držav, ki zagovarjajo kohezijsko politiko, ostane čim večja in enotna.
EU napoveduje ukrepe zaradi visokih cen energije
Pomemben del prvega dne zasedanja je bil namenjen tudi visokim cenam energije in njihovemu vplivu na industrijo ter gospodinjstva.
Evropski svet je pozdravil namero Evropske komisije, da podaljša začasni okvir državnih pomoči za najbolj izpostavljene industrijske sektorje, izboljša izkoriščenost evropskih rafinerij ter državam in podjetjem omogoči prostovoljno združevanje povpraševanja po energiji.
Voditelji so Komisijo pozvali, naj preuči tudi dodatne kratkoročne ukrepe za omejevanje rasti cen. Pri tem naj upošteva različne razmere v državah članicah, vključno z velikimi razlikami v cenah električne energije.
Janez Janša je pred vrhom poudaril, da mora EU izkoristiti vse razpoložljive možnosti za preprečitev novih cenovnih pretresov.
“Stališče Slovenije je, da je treba izkoristiti ves manevrski prostor, ki ga imamo na evropski, pa tudi na nacionalni ravni, da zagotovimo vsaj relativno stabilnost cen, tako da to ne bo bistveno vplivalo na kakovost življenja ljudi čez zimo,” je dejal.
Drugi dan v ospredju Ukrajina, obramba in migracije
V petek bodo evropski voditelji razpravljali predvsem o Ukrajini, evropski obrambi, razmerah na Bližnjem vzhodu in migracijah. Na mizi bodo tudi ruski hibridni napadi, krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti in zaščita kritične infrastrukture.
Janez Janša je razmere v Ukrajini označil za najbolj kritične po prvih tednih ruske invazije. Ocenil je, da je Evropa pri podpori Ukrajini ostala precej sama in da bo razprava evropskih voditeljev zahtevna.
Vrh poteka tudi v času ponovnih napadov na energetsko infrastrukturo. Ukrajina je po kratki prekinitvi znova začela napadati ruske rafinerije, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je te napade označila za del ukrajinske samoobrambe.
Prvi dan vrha je tako potrdil Janševo napoved: končnega dogovora o denarju še ni, boj za prihodnja kohezijska in kmetijska sredstva pa se šele zares začenja.
