Zagovornik načela enakosti: Največ diskriminacijskih prijav na področju zaposlovanja
Zagovornik načela enakosti je v letnem poročilu za leto 2024 poudaril, da so največ prijav diskriminacije prejeli na področju zaposlovanja in dela ter ponujanja blaga in storitev. Poročilo razkriva več primerov, v katerih so bile osebe zaradi svojih osebnih okoliščin obravnavane diskriminatorno. Med njimi je tudi primer državljanke Irana, ki ji banka zaradi njenega državljanstva ni želela odpreti bančnega računa.
“Naša naloga je preprosta, a hkrati izjemno zahtevna – graditi družbo, v kateri so vsi posamezniki, ne glede na osebne okoliščine, obravnavani z enakim spoštovanjem in dostojanstvom,” je ob izdaji osmega letnega poročila poudaril zagovornik Miha Lobnik, ki vodi samostojni državni organ za varstvo pred diskriminacijo od njegove ustanovitve leta 2016.
V poročilu so med drugim izpostavili diskriminatorno obravnavo zaposlenih v javnih zavodih. Po poročanju MMC RTV SLO so bile v eni od zdravstvenih ustanov tri uslužbenke pri letnem ocenjevanju slabše obravnavane, ker so bile odsotne zaradi nosečnosti ali zdravstvenih težav. Prav tako so ugotovili diskriminacijo na podlagi jezika v zaposlitvenem postopku ter neenako obravnavo zaposlenih, ki so zaradi bolezni prejeli manj sredstev iz naslova delovne uspešnosti.
Sodna potrditev strokovnega dela Zagovornika
Zagovornik je lani opravil približno 2250 ur svetovanja in pomagal 550 ljudem, ki so menili, da so bili žrtve diskriminacije. Po poročanju MMC RTV SLO je organ zaključil šest ocen diskriminatornosti predpisov in 39 postopkov ugotavljanja diskriminacije, pri čemer so v štirih primerih ugotovili diskriminatorno ravnanje.
V lanskem letu so izdali 108 priporočil za odpravo ali preprečevanje diskriminacije, vendar je bila upoštevana le desetina teh priporočil. Skoraj 80 odstotkov se jih je nanašalo na zakonodajo, več kot polovica pa je bila povezana z zagotavljanjem enakih možnosti za invalide. “Četrtina javnega prostora še ni dostopna ljudem z invalidnostmi, prav tako ostaja težava medkrajevni javni prevoz, iz katerega so ljudje z invalidnostjo še vedno prepogosto izključeni,” je poudaril Lobnik.
Strokovnost Zagovornika so lani potrdili tudi sodni organi. Po poročanju MMC RTV SLO je Ustavno sodišče oktobra 2024 pritrdilo njegovi zahtevi za presojo ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ker je zakon diskriminiral ženske na podlagi zakonskega stanu. Vrhovno sodišče pa je odločilo, da je bilo različno obravnavanje zaposlenih pri izplačilu božičnic glede na njihovo zdravstveno stanje nedopustno.
Več prekrškov zaradi nestrpnosti
Poročilo izpostavlja tudi porast prekrškov, povezanih z nestrpnostjo. V letu 2023 so policisti v 62 primerih ukrepali zaradi nasilnega in drznega vedenja, povezanega z narodnostjo, raso, spolom, vero ali spolno usmerjenostjo, medtem ko je lani to število naraslo na 81 primerov.
V dokumentu so predstavljene tudi nove evropske direktive za organe za enakost, ki jih mora Slovenija implementirati do junija 2026. Te direktive predvidevajo zagotavljanje zadostnih sredstev za neodvisno delo Zagovornika ter jasnejšo opredelitev zakona o varstvu pred diskriminacijo. “Nedopustno je, da ljudje na odločitev sodišča čakajo več kot pet let,” je ob tem opozoril Lobnik in dodal, da na upravnem sodišču trenutno čaka 15 primerov, pri katerih so ugotovili diskriminacijo.
Ob tem je izpostavil pomen izobraževanja, saj so lani zasnovali in izvedli več usposabljanj o diskriminaciji za javne uslužbence. “Izobraževanje različnih ciljnih skupin ostaja eden ključnih izzivov na področju širšega varstva človekovih pravic,” je zaključil Lobnik.
Portal24; Foto: www.zagovornik.si
